Desne strani so v slovenščini, leve pa v ruski cirilici.

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nekdanja Sovjetska zveza je bila največja država na svetu, ki je združevala nenavadno raznolike pokrajine in še bolj različne narode, vsak s svojo kulturo in tradicijo.

Bogastvo vseh teh kultur je skrito tudi v njihovih pravljicah, ki jih lahko zbrane najdemo tudi v novi knjigi Pravljice nekdanje Sovjetske zveze, ki je izšla pri Založbi Linguarus. 

V Slovenščini in ruščini

Vsaka pravljica v knjigi odraža značaj in značilnosti svojega naroda, poleg tega pa je v njih tudi nekaj čarobnega in očarljivega. Nekaj, kar jih vse - tako različne - vendarle zbližuje in združuje.

Pravljice so razporejene po vrstnem redu, temelječem na številu prebivalstva takratnih republik na dan njihovega nastanka, ki je bilo leta 1977 predstavljeno tudi v Ustavi ZSSR.

Vsaka pravljica je bila skrbno prevedena v slovenščino, saj so jih ustvarjalci knjige želeli čim bolj približati slovenskemu bralcu. Ob vsaki slovenski desni strani pa so na levih straneh knjige tudi originalni zapisi pravljic v ruščini. Tako za tiste, ki znate brati cirilico in razumete rusko, kot tiste radovedne otroke in starše, ki radi raziskujete nove svetove. Tako pravljic kot novih jezikov. 

Od Mrazka do mladega kovača

Pravljica, ki predstavlja Rusijo, govori o Mrazku oz. Mrazu belih las, dodana pa je tudi čukotska ljudska pravljica z naslovom Galeb. Ukrajinska pravljica pripoveduje o Cirilu Kožarju, ki je premagal zmaja pri Kijevu, zmaj pa nastopa tudi v beloruski pravljici Kako je Vasilij premagal zmaja. O silaku, ki bi ga lahko primerjali s slovenskim Martinom Krpanom, pripoveduje uzbekistanska pravljica Klič-batir, ki si je s pogumom, močjo in modrostjo prislužil lepo nevesto.

O premetenosti, ki je pogost motiv ljudskih pravljic, govori kazahstanska pravljica Čevljar in kan. Da je skromnost boljša od pohlepa in se na koncu vendarle izplača dobrota, pa priča gruzijska pravljica Gost - starec. Kar 13 strani dolga azerbajdžanska pravljica ima naslov Čarobni prstan, medtem ko nekoliko krajša, pa vendar dolga litvanska pravljica z naslovom Egle pripoveduje o najmlajši sestri, ki svojo roko občjubi kači, ki jo po kopanju v jezeru najde v rokavu svoje srajce. 

Moldavijska pravljica Pametno dekle pripoveduje o revni, a lepi in pametni edinki vaškega reveža, ki je ugnala celo premetenega carja, ki jo je hotel poročiti s svojim neumnim sinom. Da ni treba biti bogat, da spreminjaš svet, dokazuje tudi drvar v latvijski pravljici Kako je drvar hudiča premagal. Revščina je seveda pogost motiv ljudskih pravljic, zato v kirgizjski pravljici z naslovom Azret-sultan in revno dekle izkušnjo reveža izkusi celo sam sultan.

Naslov tadžikistanske pravljice je Ptica Kahka, armenijska Modri tkalec pa nas s svojim koncem opominja, da je modrost skrita tudi v preprostih in neizobraženih ljudeh. Pomembne življenjske modrosti razkriva tudi turkmenistanska pravljica Revež in sreča, medtem kot zadnja estonska pravljica z naslovom Mladi kovač pripoveduje o tem, kaj se zgodi, ko lenuh postane deloven in pošten človek. 

Več o knjigi Pravljice nekdanje Sovjetske zveze najdete tukaj.