|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Kaj pa naj z njim, če ne bo skakal? Pri meni ne bo stal, ne morem ga loviti po telovadnici, pustiti samega v garderobi pa sploh ne pride v poštev. Delo z otroki, ki ne upoštevajo verbalnih navodil, je res posebna kategorija.

image
Težko je poskrbeti za težavnega učenca in skupino hkrati.
/11


Ura športa v tretjem razredu. Učitelj si je zamislil sistem različnih dejavnosti v obliki poligona. Po klasični pedagoški tradiciji nekaj izrazito priljubljenih dejavnosti, vmes pa še nekaj takšnih, ki otrokom niso ravno pri srcu, naučiti pa se jih je treba.

Ena bolj priljubljenih je splezati na švedsko skrinjo in nato iz nje "poleteti" na "ta debelo" blazino. Za posebej avanturistične čez obroč! Na tej postaji je bilo kar naprej slišati prepiranje in videti prerivanje. Kakšnih deset minut nama je z učiteljem še uspevalo umirjati z običajnim "Dajte no mir!" Ko me je zadeva začela delati nervozno, sem začela opazovati.

 

Miha je dosledno poskušal prehitevati vrsto. Namesto, da bi se postavil na konec vrste, je preizkušal različne taktike. Malo je prosjačil, če ga kdo spusti, malo obljubljal, da bo drugič on spustil, pa malo zagrozil, da bo sošolka že videla kaj bo, če ga ne spusti. Če pa ni šlo, pa se je pogosto kar postavil na želeno mesto. Nekam na sredino vrste, ne čisto za začetek. Mislila sem si, da mogoče zato, ker bi pa le opazila, če bi se boril za svoje mesto čisto pred mojim nosom.

Zanimive so bile reakcije drugih otrok. Eni so se delali, kot da ga ne opazijo, spet drugi, predvsem deklice, so mu dopovedovali, da tako ne gre. Nekaj sošolcev se mu je postavilo po robu, zaradi česar sem sploh zaznala, da je nekaj narobe, nekateri pa so začeli početi isto. Med cirkusom, ki je bil okoli Miha, so se prav po tiho prestavili bolj na začetek vrste.

 

Glede na to, da je bila moja naloga spremljanje otrok pri omenjenem plezanju na skrinjo in skakanju iz nje, pomoč tistim malo manj spretnim ter predvsem zagotavljanje varnosti za tiste, ki mislijo, da so zelo spretni, sem se znašla med "tnalom in nakovalom". Vsakdo, ki je v zadnjih letih v šoli preživel vsaj nekaj dni, ve, da je podajanje navodil iz nekajmetrske razdalje skupini, ki nekaj počne, dejavnost, s katero se učitelji lahko zaposlimo za kar nekaj časa. Brez vidnega efekta. Približno podobno je tudi z raznimi intervencijami v skupini. Piščalka, ki jo uporabljamo v telovadnici, je malo v pomoč pri pridobivanju pozornosti otrok, pri stabilizaciji s strani učitelja želenega vedenja pa prav nič.

 

"Miha, ustavi se, prosim."

"Ne, pa nočem. Hočem skakat."


In se mi izmuzne med rokama, pa na konec vrste, saj vidi, da gledam. Začutim ogorčenje in jezo, ki se mi nabira. Nemoč. Poblisknem z očmi proti skupinici, nekaj otrok, predvsem deklic, se kar ustavi. Pogledam proti kolegu na drugi strani telovadnice pri žogah. Ni pričakovati pomoči, sploh ne ve, kaj se dogaja, pa tudi ne more pustiti učencev samih. Ko vidi, da strmim vanj, se na široko nasmehne.
Moja jeza se malo umiri. Ostane mi nemoč, vendar me smeh kolega odpelje v humor.

Ustavim Nejo, ki ravno leze na skrinjo, in povem, da bo postaja letenja zaradi vzdrževalnih del malo zaprta. Nekaj rok se takoj dvigne.

"Kaj so vzdrževalna dela?"

Še preden odprem usta se že začne razpravljanje in demonstriranje bagrov, zastojev, plazov in podobnega sredi telovadnice. Spet sem ga polomila!

"Ne, otroci, narobe sem rekla, na wc moram."

Prosim za dva prostovoljca, ki bosta pazila, da se ne bo kdo spozabil in si privoščil skakanje ob odsotnosti učiteljice. Predvidevam ali upam, da se tega ne bosta spomnili prostovoljki, ki sta pri volji spomniti ostale, da je postaja letenja zaprta. Primem Miha za roko, pa z njim v garderobo.

 

"Miha, kaj je problem?"

"O čem?!

"Hočeš, da ti razlagam, pa bova tukaj do konca ure?"

Trenutek tišine, oči usmerjene na tla.

"Nočem stati v vrsti."

"Ne gre drugače, vsi čakate, da pridete na vrsto."

"Jaz pa nočem, saj lahko drugi čakajo, če hočejo."

"Misliš, da drugi hočejo čakat'?"

"Eni hočejo, saj kar stojijo."

"Kaj pa, če stojijo zato, ker sem jim jaz tako rekla, pa me upoštevajo?"

"Pa saj naj ubogajo, jaz pa nočem."

"Kaj pa hočeš?"

"Skakat."

"Takole Miha, če hočeš skakat, stojiš v vrsti. Če ne stojiš, ne skačeš."

"Pa če nočem čakat."

"Razumem, sem te slišala. Nimaš izbire. Čakaš in skačeš ali ne čakaš in ne skačeš."

 

Upala sem na svojo avtoriteto in srečo, saj nisem imela nobene alternative. Kaj pa naj z njim, če ne bo skakal? Pri meni ne bo stal, ne morem ga loviti po telovadnici, pustiti samega v garderobi pa sploh ne pride v poštev. Delo z otroki, ki ne upoštevajo verbalnih navodil, je res posebna kategorija.

Ponovno smo sprostili postajo. Ja, Miha je stal v vrsti, neprestano je pogledoval k meni, neprestano sem ga imela v vidnem polju. Tistih nekaj minut do konca ure je šlo, toda ne bom se slepila, da bi šlo tudi dlje. Ostalih otrok skoraj nisem videla. Saj sem vedela, da so tam, in mehanično skrbela za njih, toda osredotočena sem bila le na Miha. Pa naj mi še kdo reče, da lahko delaš v skupini in se hkrati osredotočaš na posameznika! Počutila sem se, kot da sem pustila sodelovalne otroke na cedilu.

 

Preden je šel v garderobo, sem ujela Miha.

"A je bilo težko, čakat v vrsti?"

"Ja. Naslednjič ne bom."

"Kaj pa, če te bom gledala?"

"Bom mogel čakat."

"Ja, ne bo šlo drugače."

"Učiteljice ste bedne."

 

Včasih res.


Darja Barborič Vesel je magistra socialne pedagogike, zaposlena kot svetovalna delavka v osnovni šoli, sicer pa tudi dolgoletna Familylabova sodelavka in mama treh hčera. Več o njej lahko preberete tukaj.

 

 

Imena in drugi osebni podatki v blogu so izmišljeni, sicer pa tudi vsebina bloga ni dobesedni posnetek resničnosti, temveč je prirejena zgodbi in sporočilu bloga. Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

BLOG: Naš je shodil že pri 11 mesecih!
Zakaj nam je tako zelo pomembno, da imamo tudi v razvojnem vidiku "uspešnega" otroka?
7
Kaj reči otroku namesto PAZI in PREVIDNO?
Preverite izjave, s katerimi boste krepili razvoj otrokove pozornosti in sposobnosti reševanja težav. Namesto, da ga ves...
6
Pravila za razvoj otrokove desne polovice ...
Če otrok med igro ni sproščen, se desna polovica enostavno ne bo "vklopila". Zato je tako zelo pomembno, da so otroci ...
6
Domači sirup za močnejši imunski sistem
Prvi jesenski prehladi so tu! Ringarajina strokovnjakinja Klavdija Kosič je v svoji kuhinji poiskala zdravilne sestavine...
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Ali je otrok lahko hudoben?
Nam ti otroci služijo le kot ogledalo lastne nezmožnosti sprejemanja določenih "prepovedanih" občutkov, ki jih sprožaj...
Kako postati samozavesten in zadovoljen st...
Kako se znajti v množici vzgojnih nasvetov? Po eni strani bi naj vsaka mama vedela, kaj je dobro za njenega otroka, po d...




tašča in pospravljanje?
tailor

ali vam tašča pride kaj pomagat pri pospravljanju ,kuhanju?

da (11%)

ne (41%)

včasih (10%)

nikoli (18%)

nočem pomoči (19%)


Število vseh glasov: 527

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!