|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Ko je vse lepo pospravljeno v svoje predalčke - takšne oprijemljive in tiste v glavi -, se počutimo bolj varne. Saj vemo, kje je kaj in kaj lahko pričakujemo, ko odpremo določen predal.

image
Je občutek za red otroku res treba privzgojiti?
/11


Že takoj na začetku moram priznati, da sem oseba, ki dobesedno ljubi red. Ki se ob neredu počuti nemirno in nesproščeno.

Ker neredu se je pač nemogoče izogniti. Tako ali drugače. In ne glede na to, kako zelo obožuješ red in kako zelo se vsak dan trudiš ga ohraniti.

Doma, na računalniškem namizju ali v glavi.

Vedno znova prihajajo valovi nereda, ki ti stanovanje, delo in življenje postavijo popolnoma na glavo. Pa naj bo to otrokova bolezen, nov projekt ali le to, da sta se s partnerjem sprla.

 

Sama sem tako vse bolj ugotavljala, da ta želja po redu ni povezana le z dejstvom, da je zares lepo, če je vse čisto, ter da se otroci mirneje igrajo in živijo v urejenem ter predvidljivem okolju. Temveč je red v resnici močno povezan z občutkom varnosti.

Ko je vse lepo pospravljeno v svoje predalčke - takšne oprijemljive in tiste v glavi -, se počutimo bolj varne. Saj vemo, kje je kaj in kaj lahko pričakujemo, ko odpremo določen predal. Toda, če imamo vse razmetano, nikoli ne vemo, kaj nas bo zadelo in iz katere strani bo priletelo.

 

Toda, ali to pomeni, da zares velja rek, da red mora biti in da je torej prav, da tudi v družini vsak dan stremimo k redu, saj s tem otroku omogočamo varno okolje? Sama sem se že rodila uporniške narave, zato mi vsako pravilo avtomatsko sproži trmasto vprašanje: Pa je to res edina in najbolj prava pot?

Ta moja uporniška narava me tako potihoma spodbuja k občasnemu neredu, ko zjutraj ne posteljem postelje, po kosilu posodo pustim kar na jedilni mizi in grem raje brat knjigo ter podobno. Nad čimer se redoljubni del mene seveda vedno znova zgraža. Včasih se mi zdi kot bi si nalašč vzpostavljala kaos, da lahko potem uživam v ustvarjanju kozmosa. Ker zares zelo uživam, ko s svojim trudom iz podrtije ustvarim čudovito palačo. Ko pred sabo opazujem to neizmerno moč transformacije.

 

In potem pomislim na vse tiste umetnike in ustvarjalce, ki za svoj ustvarjalni proces prav potrebujejo razmetano oziroma "bogato okolje", ki sporoča popolnoma drugačno zgodbo kot sterilno pospravljen prostor. Ti umetniki gotovo tudi kot otroci potrebujejo takšno dovolj stimulativno okolje in je za njihov razvoj veliko bolje, da živijo v razmetanem domu kot pospravljenem. Pa zato prav nič ne trpi njihov občutek varnosti, saj se počutijo bolj domače in varne v "lepo razmetanem" okolju.

Je torej občutek za (ne)red nekaj, s čimer se rodimo in ne nekaj, kar je otroku treba z doslednim opozarjanjem in seveda vzgledom privzgojiti? Mogoče pa ta red oziroma nered niti ni tako zelo pomemben, kot se zdi nam redoljubcem, temveč je veliko bolj pomembno to, kako se v bolj ali manj pospravljenem in čistem domu počutimo - tako starši kot otroci.

Če smo zares odprti starši, moramo vzeti v zakup tudi to možnost, da je nekaj, kar je za enega človeka svinjak, morda za drugega čudovit svet.



 

helena primicHelena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
5
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
5
Prehlad, gripa ali angina?
Smrkav nosek, pordele oči, kašelj, kihanje, razbolelo grlo in splošno slabo počutje – vam je znano? Kako prepoznati, ali...
5
Norice ali vodene koze
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Hvala ti, dragi oče!
Ob mednarodnem dnevu očetov smo se spomnili in z veseljem zapisali, za kaj vse smo partnerice in mame, pa tudi hčerke in...
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
photo
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...




Kje spi vaš dojenček?
Sadrika

Ali spi vaš dojenček (oz.je spal) v vaši spalnici ali v svoji sobici?

Spi v svoji sobici (20%)

Spi zraven naju v spalnici v svoji posteljici (57%)

Jaz spim v njegovi sobici na dodatnem ležišču (1%)

Spi v najini spalnici zraven naju v postelji (18%)

Spi zraven naju, ker še nima svoje sobice (2%)

Spi zraven naju v postelji, ker nima svoje posteljice (2%)


Število vseh glasov: 362

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!