Ne obstaja nek univerzalen recept, ki bi veljal za vse ženske.

/11 /11

Kako uspešno uskladiti materinstvo s kariero? Hm, če bi mi to vprašanje postavili pred nekaj leti, ko sem imela še majhne otroke, sredi iskanja "prave" službe, prenove doma in kupom finančnih težav, bi vas verjetno nadrla, kako si me drznete to sploh spraševati, saj v resnici komajda preživim od jutra do večera. V resnici se niti samo kot mama ne počutim dovolj uspešna in sedaj naj se še ukvarjam s svojo kariero?!

Takrat so mi šle uspešne podjetnice, po možnosti z najmanj štirimi otroki, vse lepo "popedenane", kot bi prišle ravnokar iz lepotnega salona, pošteno na živce. Gotovo imajo bogatega moža ali pa družinsko finančno zaledje, da si lahko privoščijo varuško, pa masažo po službi, da se fino sprostijo, pa frizerja in pedikerja ter seveda čistilko in kuharja, da se lahko zares posvetijo otrokom, ko pridejo iz službe. Ker kako bi jim sicer vse to uspelo le v enem dnevu, če pa meni, ki sem tudi zelo organizirana, hitra in sposobna ženska, ne uspe niti polovica?! 

Sedaj, ko sta punci nekoliko zrasli in imam seveda še vedno en kup težav (res sem ene rešila, toda so prišle nove), se kot mama počutim veliko bolj samozavestno, pa tudi s svojim delom sem zelo zadovoljna oziroma čutim, da se vse bolj premikam tudi v smeri svojih poslovnih oziroma življenjskih ciljev. Toda, če pogledam popolnoma iskreno, v resnici nimam nič več denarja, nič več časa, nič več podpore in nič več nekih zunanjih kazalnikov moje uspešnosti kot takrat. Moje okoliščine v resnici niso nič kaj bolj ugodne ali celo "idealne" za razvoj kariere in osebnega zadovoljstva. Pa vendar sem veliko bolj zadovoljna s svojim poslovnim in zasebnim življenjem.

Vse zvrniti na majhne otroke bi bilo krivično in v resnici nepošteno. Kaj se je torej znotraj mene spremenilo, da sem se iz mame, ki ima občutek, da jo tako služba kot otroci vse bolj izčrpavajo, prelevila v žensko, ki ji celo uspe priti do časa, da v miru premisli, kaj si želi v življenju početi, kam jo vleče in kaj bo treba za to storiti. Ter mamo, ki ji je v družbi otrok vse bolj prijetno, hkrati pa si zmore brez slabe vesti in nenehnih občutkov krivde vzeti čas za branje knjige, tek ali le brezciljno posedanje pred ognjem. Z enakimi 24 urami na dan! 

Pravzaprav sem šele s pisanjem tega bloga ozavestila to, kar sem razumsko vedno vedela, toda dolgo časa nisem znala prenesti v prakso: da za uspešno usklajenost med materinstvom in kariero niso potrebne "idealne" okoliščine, temveč pravi odnos do okoliščin in okolja, v katerem ženska živi.

Pri tem ne smemo pozabiti, da je prav vsaka ženska edinstvena in ji na pot pridejo edinstvene in za njeno rast potrebne življenjske preizkušnje. Zato je nesmiselno iskati nek univerzalen recept, ki bo deloval pri vsaki ženski. Nekatere za to, da najdejo svoj notranji kompas, morajo za nekaj časa pustiti službo, druge morda potrebujejo izkušnjo z izgorelostjo, tretje moramo biti nekaj časa v iskanju službe, da se soočimo z občutki lastne vrednosti in pravega smisla življenja, četrte ...

Vsaka ženska ima svojo pot, ki jo mora sama najti in prehoditi, da ugotovi, kako združiti materinstvo in svoje karierne ali bolje rečeno življenjske cilje. Ker kdo pa pravi, da mora vsaka ženska v službi doživljati vrhunec lastnega samouresničenja?

V resnici smo ženske vsak dan obkrožene z zgodbami uspešnih žensk, ki so uspele v biznisu, pa še super mame so, pa lepe in fit, pa tudi z možem se dobro razumejo ... kot bi bile popolne, mar ne? Toda v resnici smo vse ženske vedno neutrudne borke, ki se vsak dan znova odločamo, kako bomo razporedile svojo energijo, kje bomo malo vzele in kam malo dodale, čemu se bomo bolj posvetile in negovale ter kaj bomo za vedno opustile. Gre torej za vseživljenjski proces, ki mu ni nikoli konca, ne glede na to, kako "uspešne" smo.

Zato je vse, kar lahko storimo, to, da preverimo, kakšen odnos imamo do teh vsakodnevnih procesov odločanja in razporejanja, dodajanja in odvzemanja, akcije in počitka, negovanja in poslavljanja, delovanja navzven in navznoter, na poti stran od sebe in nazaj k sebi ... v službi in doma. Kot delavke in ustvarjalke ter mame.    

Helena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.