|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Bolezen, ki jo prenašajo klopi

Metka Troha, 24.1.2010
Sonček, toplo vreme in prelepa prebujajoča se narava vabijo v svoj objem.
Ključne besede:

image
/11


Posebej malčki so po mrzli zimi postali še bolj razigrani in komaj čakajo, da jih odpeljete na sprehod v naravo. Toda pozor! V zelenju se skrivajo tudi drobne živalce – klopi, ki prenašajo virusno bolezen klopni meningoencefalitis, za katero vsako leto zboli tudi veliko otrok.
 
Klopni meningoencefalitis je bolezen z endemičnimi razsežnostmi in zato pomeni resen zdravstveni problem. Na endemičnih področjih se namreč lahko pojavijo tudi izbruhi bolezni, ki vključujejo tisoče primerov obolelih. Strokovnjaki za obrambo pred boleznijo priporočajo cepljenje. Kakšne so značilnosti bolezni in zakaj otroka pred okužbo zaščititi s cepljenjem, smo preverili na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri dr. Bredi Zakotnik, dr. med.
 
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Najbolj ogrožene skupine so predvsem ljudje, ki se veliko zadržujejo v naravi, tudi otroci, predvsem tisti, ki se zadržujejo na endemskem področju (območja z večjim tveganjem za okužbo). Okužbe so pogostejše v toplejših mesecih (predvsem nekje od aprila do septembra), ko so klopi najbolj aktivni. V Sloveniji je proti KME cepljenih le okoli 10 odstotkov oseb, zato vsako leto zabeležimo med 250 in 500 zbolelih za to boleznijo.
 
KME je resna bolezen osrednjega živčevja in lahko povzroči dolgotrajne oziroma trajne nevrološke posledice (pri 35–58 odstotkih ljudi) ter celo smrt. Največ obolelih (to velja tudi za otroke) ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost zbranosti, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.
 
ZNAKI IN ZDRAVLJENJE

Tako pri odraslih kot tudi pri otrocih bolezen KME poteka v dveh fazah, pojasnjuje dr. Zakotnikova:
 
1. V prvi fazi KME lahko zamenjamo z gripo, saj so prvi znaki podobni gripi – utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bolečine v trebuhu, driska. Ti prvi znaki se pojavijo sedem od štirinajst dni po okužbi oziroma vbodu klopa, ta faza pa traja tja do šest dni. Temu sledi obdobje (lahko traja celo do 20 dni), ko je obolela oseba navadno brez težav ali pa ima le blag glavobol.
 
2. V drugi fazi se pojavijo najprej znaki, značilni za meningitis – visoka temperatura (nad 39 °C), močan glavobol, slabost in bruhanje ter otrdelost vratu. Kasneje se tem znakom pridružijo še pogosto tresenje rok in jezika, težave z zbranostjo, občasne motnje zavesti, lahko celo nezavest. V zadnji stopnji bolezni prihaja do ohromitev udov in/ali dihalnih mišic (odraz vnetja hrbtenjače) in nastopi lahko tudi smrt.
 
Za bolezen KME ni učinkovitega zdravila, zato ne obstaja specifično zdravljenje. Kljub temu zdravljenje bolezni oziroma težav, povezanih z njo, poteka v bolnišnici. Traja različno dolgo, odvisno od stopnje in prizadetosti osrednjega živčevja. Če je bolezen odkrita v prvi fazi, okuženi ob ustreznem zdravljenju praviloma okreva brez trajnih posledic, pa tudi neposredne smrtne nevarnosti ni.
 
PREPREČITE, ŠE PREDEN DO OKUŽBE PRIDE!

Okužbo je veliko laže preprečiti kot pa zdraviti, zato poskrbite za varnost svojih otrok in vse družine.
 
– Preventiva se začne, še preden se odpravite v naravo. Kožo zaščitite s sredstvi proti klopom (repelenti) in oblecite otroka v oblačila, ki prekrivajo čim več kože, da s tem klopu preprečite dostop do kože. Oblačila naj bodo v svetlih odtenkih, da boste lahko na njih klopa takoj opazili in ga odstranili.
– Po prihodu domov temeljito preglejte otrokovo kožo, tudi na lasišču, genitalijah in ostalih skritih delih telesa, da boste lahko morebitnega klopa čim prej odstranili. Pomembno je, da vsa nošena oblačila operete!
– Najučinkovitejša in najbolj priporočljiva zaščita pred boleznijo KME pa je cepljenje.
 
Kje se klopi skrivajo?
 
Večina ljudi je prepričanih, da klopi padejo z dreves. Dejansko živijo v prsti in se pri iskanju gostitelja (ljudi, živali) povzpnejo od 20 do 70 centimetrov visoko do trave in grmičevja.
Klopi »plen« zaznavajo z vohalnimi čutili, občutljivimi za toploto.
 
CEPLJENJE OTROK PROTI KME

Cepljenje proti KME je pri nas obvezno za najbolj ogrožene skupine, ki so okužbi izpostavljene zaradi narave svojega dela (npr. gozdni delavci, lovci, vojaki …). Otroci se zelo radi gibljejo v naravi, zato Inštitut za varovanje zdravja RS priporoča cepljenje tudi njim. Še posebej je priporočljivo, da otroke cepimo pred odhodom v vrtec/šolo v naravi ali pred drugimi športnimi aktivnostmi v naravi, saj so takrat najbolj izpostavljeni okužbi.
 
Odmerek cepiva, s katerim otroka cepijo proti bolezni, je prilagojen otrokom in se tako razlikuje od odmerka, namenjenega odraslim. Otroka lahko cepimo po dopolnjenem enem letu starosti.

Kljub številnim opozorilom pristojnih ustanov in zdravstvene stroke se še vedno veliko staršev ne odloča za cepljenje otroka proti bolezni KME. Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjanjem nalezljivih bolezni določa, da je cepljenje za dijake in študente, ki prakso ali praktični pouk opravljajo v naravi, obvezno, za osnovnošolce pa je cepljenje zgolj priporočeno, čeprav je tudi zanje šola v naravi kot del obveznega pouka obvezna.
 
POTEK CEPLJENJA PROTI KME

Dr. Zakotnikova priporoča cepljenje proti bolezni KME v treh odmerkih, in sicer je priporočljivo prva dva odmerka prejeti z enomesečnim razmikom že v zimskih mesecih. To zagotavlja zaščito pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev. V primeru, ko sebe ali otroka cepimo šele v poletnih mesecih, zdravniki priporočajo drugi odmerek že dva tedna po prvem, da se v telesu čim prej razvijejo protitelesa. Kasneje so potrebni poživitveni odmerki cepiva proti bolezni, in sicer prvi čez tri leta, nato pa na vsakih pet let.
 
Cepljenje poteka na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih, zato se o tem pozanimajte pri pediatru oziroma svojem osebnem zdravniku.
 
NEŽELENE POSLEDICE CEPLJENJA

Dr. Zakotnikova odsvetuje cepljenje otrokom z akutnimi boleznimi in drugimi težjimi boleznimi ter otrokom, ki so alergični na jajčne beljakovine.
 
Cepivo je sicer varno, vendar se vseeno lahko pojavijo določeni neželeni učinki, ki pa so po navadi blagi:
– lokalni: vročina, glavobol, neješčnost, nespečnost, bruhanje, slabost;
– sklepne bolečine (artralgije), bolečine v mišicah (vrat, ramena), vnetja živcev;
– meglen vid, fotofobija;
– vročinski krči, encefalitis oz. vnetje možganov (izjemno redko);
– preobčutljivostne reakcije.


Članek objavljen v Otrok in družina, Maj 2009

Neplodnost – žgoč pečat zanikanega staršev...
Življenje nas ne opredeljuje kot ženske, ker nam je namenilo izkušanje materinstva ali ne. Življenje prav tako ne podelj...
15
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
8
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
8
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
7


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Cepljenje – je res nujno?
O stopnji (ne)učinkovitosti cepiv je pravzaprav zelo težko govoriti. Cepiv na svetovnem trgu je ogromno, samo v Slovenij...
Udarec v glavo: kako resna poškodba je?
Ko se otrok udari v glavo, je zanj in tudi za starše lahko to precej neprijetna izkušnja, ampak brez skrbi - pogosto vse...




nosečnost
Lelly28 RR

Kdaj ste družinskim članom (otroku, staršem, bratom- tukaj ne velja partner) povedali, da pričakujete še enega dojenčka?