|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Splošno znana ugotovitev je, da so otroci, katerim starši veliko berejo, govorno bolj spretni, imajo bogat besedni zaklad in so uspešnejši tudi na ostalih področjih razvoja.

image
/71


Bralna kultura ima še vedno pomembno mesto v današnji družbi, a žal izgublja v bitki s časom. Preveč smo vpeti v vsakdanje skrbi, bojimo se, da ne bomo česa zamudili in da naš otrok ne bo deležen vseh aktivnosti, ki se ponujajo na vsakem koraku. Domov prihajamo v poznih popoldanskih urah, utrujeni, knjige pa prepogosto ostajajo na policah. Uspe nam le še za hip kakšno prelistati ali prebrati – tisto, najkrajšo.

 

Splošno znana ugotovitev je, da so otroci, katerim starši veliko berejo, govorno bolj spretni, imajo bogat besedni zaklad in so uspešnejši tudi na ostalih področjih razvoja.

 

In to je ena izmed točk zavedanja, na kateri se naš vrtec želi približati družini. Smo majhen vrtec s tremi oddelki, od prvih korakov do vstopa v šolo. Praksa nam je pokazala, kako pomembna je vez, ki se stke med družino in vrtcem. V vrtcu že več let izvajamo projekt predšolske bralne značke z naslovom Muca copatarica pripoveduje. Preko tega projekta razvijamo pri predšolskih otrocih sposobnost poslušanja govora drugih in razvoj lastnega govora, ki je ena od pomembnih sposobnosti za lažjo komunikacijo, vključevanje v skupino in širšo družbo.

 

Projekt »Muca copatarica pripoveduje«

Že na prvem roditeljskem sestanku seznanimo starše s pomenom branja in bralne kulture, da spoznajo, kako pomembni sta bližina in toplina, ki ju ustvarjajo skupaj z otrokom med prebiranjem in pripovedovanjem. To je čas, ki je namenjen samo njim. V varnem zavetju družine je otrok najbolj dovzeten za pridobivanje znanja in izkušenj na različnih področjih.

V projektu Muca copatarica pripoveduje sodelujejo vsi otroci vrtca in njihovi starši. Otroci odnesejo vsak petek domov izbrano knjigo. Skupaj s starši jo preberejo, se o vsebini pogovarjajo, spodbujajo otroke k pripovedovanju in opisovanju vsebine. Če otrok ne kaže zanimanja za prebiranje določene knjige, jo lahko vrne prej, drugače jo imajo doma kak teden ali dva. Zgodi se, da je otroku všeč le naslovnica, po vsebini pa je knjiga manj primerna in nezanimiva, kar odkrije kasneje doma, ko mu jo starši prebirajo.

Ko otroci vrnejo knjigo, o vsebini pripovedujejo vzgojiteljici in ostalim otrokom. Tu gre za povsem individualen pristop, ki temelji na otrokovi starosti in osebnosti. V otroku mora obstajati želja po pripovedovanju, če tega ni, ga ne silimo. Zgodi se, da ima otrok željo, a zavrne povabilo vzgojitelja, da bi pripovedoval o vsebini knjige. Pretanjen občutek vzgojitelja zazna to željo v otroku in ustvari pogoje, kjer se otrok sprosti in si upa izraziti. To je pomembno sporočilo vsem, ki v vzgojnem procesu preveč hitimo in otrokom jemljemo to možnost. So pa tudi otroci, ki so radi v središču pozornosti in zmorejo glasno, odločno pripovedovati zgodbe svojim vrstnikom. Tudi ti potrebujejo svoj prostor in čas, da se izrazijo. Tekom šolskega leta se pokažejo rezultati dobre prakse. Otroci postajajo bolj samozavestni, odločni in aktivni v komunikacijskem procesu z vrstniki in odraslimi.

Na koncu leta, ob zaključku projekta, starši in otroci izdelajo še poljuben izdelek, povezan z vsebino ene od knjig. Vse izdelke razstavimo v našem kraju na dan krajevnega praznika in so na ogled širši javnosti.

 

Odprimo pot domišljiji

Izjemno pomemben element, povezan z bralno kulturo, je razvoj domišljije. Bralna kultura nam omogoča spoznavanje sveta domišljije. Ustvarjalna moč domišljije pomaga otrokom na poti do novih rešitev in je dobra popotnica za dojemanje in vstop v resničnost. Ker domišljija otroka večkrat odvrne od resničnega sveta, mu hkrati omogoči, da stopi vanj z novim razumevanjem in novim pogledom. Spodbujanje in vzdrževanje otroške domišljije pomaga razvijati tudi sposobnosti za reševanje novih težav, ki se otroku porajajo na poti njegovega odraščanja in razumevanja sveta skozi vsak dan. Prav s pravljicami odpiramo vrata domišljiji. Če se tega zavedamo, bomo dejavnosti zastavili tako, da bodo le-te omogočale otrokom razvijati bogat domišljijski svet.

 

Vsaka knjiga ni prava

Poudariti moram, da je izbor knjig in vsebin zelo pomemben. Ni vseeno, katero knjigo izberemo, v današnji poplavi knjig pa je izredno dobrodošla pomoč strokovnjaka. Pri izboru knjig sodelujejo otroci in vzgojiteljice, ki otroke motiviramo za izbor različnih vsebin in zvrsti knjig. Težimo k temu, da je izbor knjig pester in raznolik, med njimi ne manjkajo pesmi, basni, poleg bogate izbire pravljic, zloženk in poučnih knjig za otroke različnih starosti je prisotno tudi otroško ljudsko izročilo.

Sama sem z znanjem iz časa študija o primerni literaturi za otroke in skozi desetletje delovnih izkušenj v vrtcu razvila čut za izbor le-te. Posegam po zanimivih člankih o otroški literaturi, ki jih ponujajo revije za otroke v svojih prilogah. Te pišejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroškim leposlovjem in navajajo novosti na področju sodobne otroške literature ter priporočajo izbrane knjige. Naj navedem nekaj tem: Kaj je dobra knjiga, Domišljijska potovanja, Branje z otrokom, Ob slikanicah spoznavamo, kako otroci doživljajo svet, Branje med vrsticami, Mojih 7 za otrokovo knjižno polico, ... Tu sem velikokrat dobila idejo. Sama pa bi izbrala slednje: Sto ugank, Snežaki v vrtcu, Slovenske ljudske pravljice, Pedenjped, Moj dežnik je lahko balon, Veveriček posebne sorte, Enci, benci na kamenci, A veš, koliko te imam rad, Drugačen, ...

Večkrat me pri izbiri vodijo otroci sami, ki zelo hitro pokažejo, ali je določena vsebina zanimiva ali ne. Tudi zanimanje za knjige pokažejo zelo zgodaj. Knjižni kotiček v igralnici je nujen. Potrebuješ le police s knjigami in nekaj mehkih blazin za udobno sedenje.

Pred začetkom branja se z otroki umirimo, naredimo nekaj dihalnih vaj – »iščemo tišino« – in ko začutimo, da smo pripravljeni, začnem z branjem. Po branju povabim otroke k razmišljanju, zelo premišljeno, ne preveč vsiljivo, kajti niso vsi otroci pripravljeni za pogovor. Vsebina zgodb se mora v njihovih glavicah naseliti, najti svoj prostor. Zato dam otrokom čas in pogosto šele naslednji dan spregovorimo o vsebini. Kadar želim pričarati čarobnost in posebno vzdušje, zatemnim prostor, poslušamo pravljico ob prižgani sveči ali leže na mehkih blazinah.

 

Popestrite bralno uro in utrdite vsebino

Navajam nekaj primerov dejavnosti iz vsakdanje prakse:

  • branje v nadaljevanjih,
  • pesmi za otroke,
  • narobe stavek,
  • nadaljuj stavek, zgodbo,
  •  igra asociacij,
  • iščemo rime,
  • besede na prvi in zadnji zlog,
  • uganke, …

 

Kot primer bom opisala branje v nadaljevanjih, kjer izbrano knjigo berem nekaj dni zaporedoma. Knjigo ponavadi izberem sama, da lahko zgodbo ali pravljico razdelim vsaj na tri dele in da ohranim napetost pri otrocih: »Kaj se bo zgodilo potem?« Pri otrocih spodbujamo zanimanje za poslušanje in razvijamo sposobnost pomnjenja: »Kaj se je zgodilo včeraj?« Ohranjanje pozornosti pa krepimo s tem, da izbiramo otrokom zanimive vsebine. Čas branja prilagodimo starosti in ga postopno podaljšujemo. Za branje v nadaljevanjih so primerne tudi Andersenove pravljice, pravljice bratov Grimm, Trnuljčica in druge. Otroci tekom leta prinašajo svoje knjige in želijo, da jih prebiramo skupaj. Primeren čas, ki ga namenimo branju, je zjutraj v jutranjem krogu, ko smo zbrani vsi skupaj in polni energije, ali pred počitkom. To je odvisno od učinka, ki ga želimo z branjem doseči, od starosti otrok in od vsebine zgodbe. Tu prepuščam izbiro vzgojiteljem.

 

Ustvarite svoj praznik kulture!

Še dodatno lahko obogatimo in razvijamo bralno kulturo z vsebinami, kot so Teden kulture v vrtcu ali Ko otroci dramatizirajo zgodbe. V prvem primeru bralno kulturo povežemo s praznikom kulture in vzgojo narodne zavednosti. Praznik kulture v našem vrtcu popestrimo z dramsko igro, ki jo otrokom odigramo vzgojiteljice. Gre za poseben dogodek, saj se otroci izredno razveselijo, ko vidijo, da je njihova vzgojiteljica postala medved, muca ali majhna deklica. Poistovetijo se z vlogami in vsebino zgodbe še dolgo premlevajo v mislih.

 

Letos sem v tednu kulture k sodelovanju povabila starše. V skupini 4–6 let smo izdelali pesmarice s sliko Franceta Prešerna. Na prvi strani smo zapisali pesmico, ki smo si jo izmislili skupaj. Ob njej so otroci narisali motiv iz pesmi. Pesmarico z naslovom »MLADI PREŠERNI SMO MI«, so otroci odnesli domov, da jo zapolnijo skupaj s starši. Nato so pesmarico prinesli v vrtec, kjer smo jih skupaj prebirali. Na moje presenečenje so nastali krasni kratki verzi. Pesmarice smo razstavili, da so bile na vpogled vsem obiskovalcem vrtca.

 

Pesmi, ki so nastale v tednu kulture in so jih otroci spesnili doma, skupaj s starši.

MOJA DRUŽINA

Moja družina velika je. Očiju Zvone je ime.

Moja mamica je Špela in je pridna kot čebela.

Kristina je sestrica mala, kar naprej bi se rada igrala.

Moj bratec je David – junak, vedno navihan veseljak.

Meni pa je Gašper ime, mamici rad naberem rožice.

Jaz sem že velik in sem vesel, še malo, pa bom v šolo šel.

(Gašper, 5 let)



NAŠ MALI SLADKOSNED

Naš mali sladkosned,

za zajtrk hoče kruh in med.

 

Za kosilo špinačo,

pire in meso,

da pravi POPAJ bo.

 

Za večerjo

slastni mlečni gres,

da sanjal bo do nebes.

(Nik G., 4 leta)

 

JUTRO

Ko zjutraj zbudiš se in dan je zaspan,

naj sonček v srčku polepša ti dan.

(Jure, 4 leta)

 

MOJ KUŽA

Moj kuža je velik in rad ga imam.

Skupaj se igrava prav rada oba.

Skoči sem, skoči tja,

pa vedno le za menoj skaklja.

(Žan, 4 leta)

 


MOJ TRAKTOR

Moj traktor je rdeč, rumeno kiblo ima,

z njim pesek prekladam ali kupe snega.

Potem polno prikolico igrač naložim

in se z njim po dvorišču podim.

(Gašper, 5 let)

 

ZVEZDA

Svetla zvezda

temna noč

ljubi srček

lahko noč.

(Neja, 5 let)

 

ROŽICA

Rada se na soncu smejim,

objemov si močno želim.

Želim, da me objameš

in nekoga obdariš.

Cvet za tebe

ali rožica za mene.

(Kim, 5 let)

KONJIČEK

Konjiček, konjiček, ihaha,

mamica ga rada ima,

rad ga imam tudi jaz,

jezdim ga, čeprav počas.

 

Hranim ga in ga negujem,

včasih tudi zasledujem,

včasih nežno ga objamem,

včasih grobo ga udarim.

(Nik P., 5 let)

 


Pri vsebinskem sklopu KO OTROCI DRAMATIZIRAJO ZGODBE, smo z otroki posvetili več kot teden dni časa za izbor knjig. Izbrane vsebine so otroci igrali toliko časa, da so jih nato želeli predstaviti ostalim vrstnikom. To je dejavnost, ki bralno kulturo oplemeniti, jo nadgradi. Gre za poustvarjanje na že znano vsebino. V vrtcu ohranjamo in nadgrajujemo bralno kulturo z vsemi oblikami umetnosti. S plesom, z likovnim ustvarjanjem in s petjem oplemenitimo vsebine, ki smo jih prej prebrali in slišali.

 

Bodimo otrokom dober zgled. Ne težimo k temu, da si pomirimo vest, češ da dovolj beremo, da si vzamemo čas za knjige, revije in te prebiramo otroku. Vzemimo si čas, da začutimo drug drugega, in da začutimo vsebino, ki nam jo zgodba ponuja. Govorim o iskrenosti, poštenosti in prijateljstvu. Začnimo prebrane vsebine vnašati v življenje in jih živeti in ne samo brati, brati, brati. Od otrok pa se učimo ohranjati domišljijo in iz nje črpati moč za vsak dan.

 

Preberi še:

Predlog za branje: Drugačna zgodba o hrastu

Predlog za branje: Mišek Luki

Kako pravilno zdraviti ošpice pri otroku?
Otrok naj ves čas počiva, ne znižujte mu vročine (še posebno ne s paracetamolom) in ga redno hidrirajte, pazite, da se n...
7
Decembra nobenih šolskih domačih nalog!
Slovenske šole bi se lahko zgledovale po osnovni šoli na Irskem, ki je otrokom decembra "odpisala" šolske domače nalog...
6
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
5
Prehlad, gripa ali angina?
Smrkav nosek, pordele oči, kašelj, kihanje, razbolelo grlo in splošno slabo počutje – vam je znano? Kako prepoznati, ali...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Izštevanke (1. del)
Koliko izštevank obstaja? Veliko, bi verjetno vsakdo odgovoril. Ko pa se moramo na hitro eno spomniti pri igri, pa se na...
DOBRA PRAKSA: Opismenjevanje otrok v vrtcu
photo
Raziskovalca G. J. Whitehurst in C. J. Lonigan (2001) sta ugotovila, da ima črkovno znanje in fonološko zavedanje, ki ga...




zanositev
Lelly28 RR

kako hitro vam je uspelo zanostiti?