Novejši podatki kažejo, da se debelost slovenskih otrok po epidemiji ponovno povečuje in ostaja velik javnozdravstveni izziv. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Skoraj vsak četrti otrok ima prekomerno telesno težo

Debelost pri otrocih v Sloveniji ni več redkost, temveč realnost, s katero se sooča vedno več družin. Podatki kažejo, da ima približno četrtina slovenskih otrok prekomerno telesno težo, kar pomeni, da je v skoraj vsakem razredu več otrok, ki se soočajo s težavami telesne teže.

Po najnovejših podatkih programa SLOfit za šolsko leto 2024/25 se trend po kratkem izboljšanju znova obrača navzgor. Strokovnjaki opozarjajo, da se delež prekomerno težkih otrok ponovno povečuje, hkrati pa naraščajo tudi razlike med otroki, ki so telesno aktivni, in tistimi, ki se gibljejo manj.

Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi približno 12.000 otrok z debelostjo. Delež debelosti znaša približno štiri do pet odstotkov, delež prekomerne telesne teže pa je bistveno višji. Če številke prevedemo v realnost, to pomeni, da je v skoraj vsakem razredu več otrok, ki imajo težave s telesno težo.

Primerjava s preteklostjo: debelost se je v desetletjih močno povečala

Če pogledamo podatke zadnjih desetletij, postane slika še bolj zaskrbljujoča. V Sloveniji spremljajo telesni razvoj otrok že več kot 30 let, zato imamo eno najbolj natančnih slik v Evropi.

V tem obdobju se je delež prekomerno težkih otrok skoraj podvojil, delež debelosti pa se je v nekaterih starostnih skupinah celo potrojil. V preteklosti je bila debelost med otroki redkejša, danes pa se pojavlja vse bolj zgodaj, tudi pri mlajših osnovnošolcih in celo pri predšolskih otrocih.

Strokovnjaki opozarjajo, da so se življenjske navade v tem času močno spremenile. Otroci preživijo več časa pred zasloni, manj časa zunaj, prehrana pa je pogosto bolj kalorična kot nekoč. Kombinacija teh dejavnikov vodi v postopno povečanje telesne teže.

Epidemija je pustila posledice

Epidemija covida je trend debelosti še pospešila. V tem obdobju so strokovnjaki zabeležili največji padec telesne pripravljenosti otrok v več kot treh desetletjih spremljanja.

Zaprtje šol, manj organiziranih športnih aktivnosti, več časa pred zasloni in spremenjene prehranske navade so močno vplivali na telesno težo otrok. Čeprav so se po koncu epidemije razmere nekoliko izboljšale, podatki za leto 2024/25 kažejo, da se trend ponovno poslabšuje.

Otroci še vedno niso dosegli ravni telesne pripravljenosti iz obdobja pred epidemijo. Strokovnjaki opozarjajo, da se razlike med bolj aktivnimi in manj aktivnimi otroki povečujejo, kar pomeni, da se težava lahko še poglobi.

Težave se začnejo vedno bolj zgodaj

Posebej zaskrbljujoče je, da se debelost pojavlja vse bolj zgodaj. Strokovnjaki opozarjajo, da se težave s telesno težo pojavljajo že v predšolskem obdobju, kar pomeni, da se vzorci oblikujejo zelo zgodaj.

Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki imajo prekomerno telesno težo v otroštvu, bistveno večjo verjetnost, da bodo s težavami telesne teže živeli tudi kot odrasli. To pomeni večje tveganje za kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak in bolezni srca in ožilja.

Debelost pri otrocih pa ne vpliva le na telesno zdravje. Pogosto vpliva tudi na psihološko počutje. Otroci s prekomerno telesno težo se lahko pogosteje soočajo z nižjo samopodobo, izključenostjo iz družbe ali težavami pri vključevanju v športne aktivnosti.

Razlike med otroki se povečujejo

Novejši podatki kažejo, da se razlike med otroki povečujejo. Nekateri otroci so danes zelo telesno aktivni in dosegajo dobre rezultate, medtem ko se drugi gibljejo zelo malo.

Strokovnjaki opozarjajo, da so razlike med regijami lahko tudi večkratne. V nekaterih delih Slovenije je tveganje za debelost bistveno večje kot drugje, kar kaže, da na telesno težo vplivajo tudi okolje, dostop do športnih aktivnosti in življenjski slog družine.

To pomeni, da debelost ni le individualna težava, ampak tudi družbeni izziv.

Kaj to pomeni za prihodnost

Strokovnjaki opozarjajo, da bo debelost otrok eden največjih javnozdravstvenih izzivov prihodnjih desetletij. Če trendov ne bomo obrnili, bo več otrok v odraslost vstopilo s povečanim tveganjem za kronične bolezni.

Hkrati pa obstaja tudi dobra novica. Slovenija je ena redkih držav, ki ima sistematično spremljanje telesnega razvoja otrok, kar omogoča zgodnje prepoznavanje težav in pravočasno ukrepanje.

Kako lahko pomagamo

Strokovnjaki poudarjajo, da so ključni vsakodnevni koraki. Otroci naj bi bili telesno aktivni vsaj eno uro na dan. Pomembno je tudi zmanjševanje časa pred zasloni, redni obroki in zgled staršev.

Debelost pri otrocih ni le številka. Je signal, da se je način življenja spremenil. In prav zato lahko že majhne spremembe v vsakdanjem življenju naredijo veliko razliko.