/11 /11

Lepo bi bilo, če bi starši že na začetku sezone pogostejših otroških obolenj lahko vedeli, katere okužbe so na pohodu. Dr. Krebsova glede pojavnosti različnih okužb sicer ne more napovedati ničesar, vendar pa, kot pravi, pediatri že spremljajo enake bolezni kot prejšno zimo (bronhiolitis, povzročen z RSV virusom in virusom influenzae, pljučnice, rotavirusne okužbe...).

Kako lahko otroku pomagamo utrditi imunski sistem

Ringarajine mamice za odpornost otrok skrbite s tem, da so vaši otroci čim več na zraku, da jedo uravnoteženo zdravo prehrano.

Na vprašanje, kaj še lahko naredite za utrditev imunskega sistema, pa Dr. Krebsova odgovarja: »Vsi vemo, kaj je najbolje narediti in kakšni so idealni pogoji za vsakdanje življenje. Žal skoraj nihče ne živi v idealnih pogojih. Delo in vsakdanje bivanje danes predstavljajo s svojim tempom hud stres. Prav tako ga doživljajo naši otroci z odhodom v vvo, v šolo, ko se mudi na popoldanske aktivnosti, ko je že pozna ura in hitro spat...

Na tržišču je veliko pripomočkov za pomoč imunskemu sistemu. Taki, ki splošno spodbujajo, taki, ki so namenjeni ob pogostejših okužbah z bakterijami (otrok mora velikokrat jemati antibiotike)...« Svetuje pa naj glede imunskega sistema pediater otroka, saj je dobro, da pozna družino. Sprememba načina življenja in ureditve okolja je individualna.

Glede pogostega obolevanja otrok v vrtcu, pa je dr. Krebsova potolažila starše, da je vsako leto malo boljše. Skupina ima med sabo enake ali podobne bacile in imunski sistem je vsako leto bolj zrel in se boljše brani.

Rotavirusne okužbe in okužbe črevesja

Starše skrbijo rotavirusne okužbe, ki so jeseni/pozimi pogostejše in zaradi katerih lahko imajo majhni otroci večje težave zaradi dehidracije. Nekateri starši ste proti rotavirusnim okužbam cepili svoje otroke, skrbi pa vas, ker cepivo predstavlja zaščito le določen čas.

»Zaščita s cepivom proti rotavirusom traja VSAJ 2 leti, običajno dlje. Otroka s cepljenjem praktično okužimo (cepivo je živo). Vsaka naslednja okužba z istim virusom poteka bolj blago, lahko pa je otrok okužen in nima bolezenskih znakov. Zelo verjetno bodo otroci virus srečali in se okužili, vendar pa bo bolezen blaga ali pa je sploh ne bo,« odgovarja dr. Krebsova.

Mamici, ki jo skrbi kužnost otrok, cepljenih proti rotavirusnim okužbam, dr. Krebsova odgovarja: »Cepivo proti rotavirusu je živo in se en majhen delež virusov tudi izloča z blatom. Vendar posebni ukrepi niso potrebni, le navadna voda in milo zadoščata za temeljito umivanje rok po menjavanju pokakane pleničke.«

Da starši ne bi zamenjevali rotavirusnih okužb z okužbami črevesja, Andreja Krebs pojasnjuje, da je za okužbe črevesja značilno, da bolezen ne poteka hudo in tako dolgo kot pri rotavirusih. Prenos pa poteka na enak način. Zato je tudi pri teh pomembna higiena rok (umivanje z milom običajno zadošča, razkuževanje pa je zaželjeno ob epidemijah, kolektivih, zdrav. ustanovah..). Črevesne okužbe sicer povzročajo različni virusi, ki jih je veliko vrst in niso iz vrst rotavirusnih.

Okužbe zgornjih dihal

Okužbe zgornjih dihal, ki jih starši prepoznavate po kašlju in »svečki« iz noska, so pozimi zelo pogoste. Dr. Krebsova pravi, da je »virusov, ki povzročajo vnetja zgornjih dihal, preko 200 vrst. In ti imajo tudi lastnost, da se hitro spreminjajo (izračunajte, kolikokrat bo otrok prehlajen).«

S čiščenjem noska imate mamice veliko izkušenj, bolj vas skrbi kašelj, za miritev katerega dobivate različne nasvete (trpotčev sirup, smrekove vršičke, mazanje prsnega koša z mazilom proti prehladu, odsvetovanje kakršnihkoli zdravil za pomirjanje kašlja...).

Andreja Krebs: »Kašelj sledi po nekaj dneh in je refleks, s katerim se dihala čistijo in očistijo odvečne sluzi in morebitnih nečistoč. Kašlju pomagajo pri pretoku zraka tudi naše mišice, zato je razumljivo, da si odrasli lažje očistimo dihala in izkašljamo nečistoče. Mali otroci pa imajo manj mišic in zato tudi traja dlje.

Sirupe za pomirjanje kašlja res odsvetujemo, ker niso potrebni oz. so lahko celo škodljivi. Priporočamo sirupe za izkašljevanje, ki omogočajo, da je sluz bolj vlecljiva in vlažna in se laže izloča. Sirup proti kašlju onemogoča izločanje sluzi, kar seveda ni v redu. Le v posebnih primerih, to pa vam v ambulanti povemo kdaj.«

Cepljenja proti pogostim okužbam

Mamici, ki sprašuje, ali je po drugem vnetju ušes že smiselno cepljenje, dr. Krebsova odgovarja: »Pnevmokoki so običajni prebivalci zgornjih dihal, kjer povzrocajo tudi vnetja. Povzročajo tudi nekatere invazivne okužbe (pljučnica, meningitis, sepsa). Najbolj nadležni pa so, ker pogosto zapletejo potek virusne okužbe, kar privede do tega, da mora otrok jemati antibiotik.« Če je otrok še majhen in je že prebolel več vnetij ušes, dr. Krebsova priporoča cepljenje.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu dr. Krebsova priporoča, saj so klopi okuženi že praktično po vsej Sloveniji in dodaja, da mora biti otrok za cepljenje star vsaj 12 mesecev, kajti od te starosti je to cepivo registrirano v naši državi.

Seveda imate mamice glede cepljenja tudi dvome. Mamici, ki sprašuje, ali res necepljeni otroci predstavljajo grožnjo cepljenim ali pa je ravno obratno, saj so nekatera cepiva 'živa', dr. Krebsova odgovarja: »Necepljeni otroci nimajo protiteles proti boleznim, za katere v Sloveniji cepimo. Če se okužijo, bolezen prebolijo v celoti. Pogosto je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje in s sprehajanjem in gibanjem po zdravstvenih ustanovah širijo okužbo, ker so bolni. Ker se zadržujejo v približno enakem okolju (npr. isti vrtci...), to predstavlja naravni rezervoar za določene bacile.«

Glede cepljenja malčkov proti hepatitisu B pa dr. Krebsova meni: »Cepljenje proti hepatitisu B je smiselno čim preje. Ponekod v svetu (tudi Hrvaška) cepijo že od starosti 3 mesecev. Cepivo je tako narejeno, da močno vzpodbudi naš imunski sistem. Naj bi se v zelo rani mladosti naredilo več trajnih spominskih celic za obrambo. Zato velja, čim bolj zgodnje je cepljenje, trajnejša je zaščita. Cepljenje mora biti zaključeno pred prvimi spolnimi odnosi. Torej ena doza, druga čez en mesec in tretja po šestih mesecih.«

Problemi s kožo

Več uporabnic ima tudi probleme z občutljivo kožo otrok (atopični dermatitis, suha koža), zaradi česar niso gotove, kdaj gre za bolezen (npr. šesto bolezen), alergično reakcijo ali okužbo. Za lažje prepoznavanje šeste bolezni dr. Krebsova pojasnjuje, da lahko izpuščaj traja 3-18 dni in da je zjutraj manj viden, zvečer in ko je otroku vroče, pa bolj. Če otroku z atopičnim dermatitisom pediater predpiše fenistil za blaženje srbenja, naj ga uporablja. »Suha koža je ranljiva in srbi, že iz tega razloga je dobro, da ga otrok jemlje in nujna je tudi nega kože. Koža mora biti intaktna, da dobro opravlja svojo barierno nalogo.«

Ker je koža zelo pomembna pregrada za vstop bacilom, dr. Krebsova pri suhi koži svetuje tudi umivanje rok z milom in absolutno dobro poznavanje kože in nego le-te, da bo kože lahko učinkovita pregrada in bo dobro opravljala svojo nalogo. Koža otrok, ki imajo atopični dermatitis, je nagnjena k poškodbam in malim ranicam, ki omogočajo bacilom lažji vstop.

Uporabnici, katere hči je bil diagnostiran impetigo, še odgovarja, da ga povzročajo bakterije vrste Stphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes ali pa oboje. V poškodovano kožo jih otroci zanesejo z umazanimi rokami. Poberejo jih pa vsepovsod okoli nas.