Če želite biti hčeri bliže, se zanimajte za njen svet - kaj ji je všeč, kako doživlja ljudi in okolje ter jo brez prevelikih komentarjev najprej predvsem veliko poslušajte in čim manj govorite. Pomembno je, da hči sprejmete takšno, kakršna je.
Introvertiran otrok pogosto raje izbere knjigo kot praznovanje.
Hči je že od majhnega bolj zaprte in občutljive sorte, zato velikokrat ne vem, kako se ji približati oz. zgraditi zaupnejši odnos. Hči tudi težko vzpostavi stik z drugimi otroci in jo veliko stvari moti, tako da se pogosto počutim nemočna, saj ne vem, kako naj ji pomagam. Če preveč vrtam vanjo, se velikokrat umakne in joka, da je ne razumem oz. da ne ve odgovora. Zelo bom vesela nasveta, kako s hčerko ustvariti boljši stik in na kakšen način ji lahko v takšnih situacijah pomagam.
Hvaležna mama
Za nasvet smo prosili Familylabovko Eriko Plevel:
Dragocena točno takšna
S hčerko, ki jo opisujete kot zaprto in zelo občutljivo, želite vzpostaviti bolj zaupen odnos ter iščete nove poti in načine, kako bi se ji približali, pri čemer se mi zdi zelo dragoceno, da za to ne krivite hčerke, saj je v odnosu med odraslim in otrokom za kakovost odnosa vedno odgovoren odrasli. Sicer ne omenjate, kako se ta hčerina zaprtost in občutljivost kaže, vendar je pomembno, da jo jemljete resno in hčere ne sramotite ali obsojate zaradi nje, da je torej ne silite v situacije, ki se jih boji ali jih ne mara.
Iz vašega opisa sklepam, da je hči verjetno introvertirana ali/in nadpovprečno občutljiva na nekatere dražljaje, ljudi, okolja in situacije. Pomembno je, da hči sprejmete takšno, kakršna je, in ji date občutek vrednosti, da bo čutila, da je točno takšna dragocena za vas.
Introvertiranost in visoka občutljivost
Introvertirani ljudje so bolj obrnjeni navznoter, so bolj globoko v svojih mislih in občutkih, radi so sami in ne marajo družbe z veliko ljudmi. Pogosto delujejo bolj počasi in z več razmisleka ter se raje osredotočijo na eno samo stvar kot na (pre)več naenkrat, zato morda raje izberejo branje dobre knjige kot udeležbo na praznovanju rojstnega dne.
Podobno je tudi z visoko občutljivimi ljudmi, le da gre pri visoko občutljivih za to, da veliko dražljajev doživljajo bolj intenzivno kot večina ostalih ljudi, zato zna biti zanje bivanje v okoliščinah, ki za druge ljudi niso nič posebnega, precej naporno in stresno, recimo hrupna igralnica v vrtcu, močna svetloba na igrišču, preveč tesne hlače ali majhna praska na prstu. Razlaganje, da to ni nič in da ga ne sme motiti ali boleti, otroka pahne še v večjo stisko, saj mu dopovedujemo, da ne sme zaupati svojim občutkom oz. da je z njegovimi občutki nekaj narobe. Zato tak otrok potrebuje predvsem varno bližino odraslega, ki ga razume in empatično podpira.
V svetu, ki je veliko bolj naklonjen ekstravertiranim in povprečno občutljivim ljudem, je takim otrokom in tudi odraslim zato včasih težko, saj se zdi, da ne ustrezajo zahtevam oz. merilom družbe. Zato je za njih še toliko bolj pomembno, da razvijejo zdravo samospoštovanje, pri čemer jim lahko starši veliko pomagamo. Tako, da jih zares sprejmemo takšne, kot so, da se ob nas v svoji koži dobro počutijo. Pri tem imamo starši veliko vlogo, saj otroci pogosto sami sebe doživljajo zelo podobno, kot jih doživljajo njihovi najbližji ljudje - starši.
Zanimajte se za njen svet
Če želite biti hčeri bliže, se zanimajte za njen svet - kaj ji je všeč, kako doživlja ljudi in okolje ter jo brez prevelikih komentarjev najprej predvsem veliko poslušajte in čim manj govorite. Iščite trenutke, ko sta si blizu, ter izkoristite dragocen čas, ko se vam odpre in vam pusti, da se ji približate.
Ko bosta s hčero bliže - ko bo čutila, da jo zares poslušate ter se trudite spoznati in razumeti njen svet, v katerem se dobro počuti -, boste verjetno čutili manj potrebe po tem, da bi vrtali vanjo z vprašanji, njej pa se ne bo treba več umikati ali jokati, ker bo čutila, da jo bolje razumete. Upoštevajte tudi, da vam na vaša vprašanja morda ne zna odgovoriti na takšen način, kot si vi predstavljate, da bi morala, zato jo poskušajte vprašati tudi kako drugače. Kako, boste najbolje ugotovili sami s poskušanjem in spoznavanjem njenega značaja in potreb.
Ravno prava spodbuda
Ko boste s hčerko zelo povezani, boste začutili, v katerem trenutku jo lahko določenim situacijam bolj izpostavite in ji tako pomagate, da postopno premaga kakšne ovire in strahove. Medtem, ko se je v določenem obdobju nekaterih situacij dobro izogibati - na primer hrupnih in množičnih otroških dogodkov, če hči to spravlja v stisko. Ali ji v primeru hrupa pomagati s čepki za ušesa, kadar se temu ne da izogniti.
Ko boste razmišljali o pozitivnih spodbudah, pa poglejte tudi vase ter v svoj odnos do sramežljivosti, občutljivosti in introvertiranosti. Vas moti hčerina zaprtost? Kako vi doživljate take ljudi in ali te lastnosti najdete tudi pri sebi? Pogosto nas namreč neka lastnost pri otrocih moti ali spravlja v nejevoljo, ker je nekje globoko v nas zakopan nek negativen občutek ali izkušnja v povezavi z njim, ki se ga do sedaj morda sploh nismo zavedali. Otroci so pravi mojstri v »pritiskanju na gumbe«, ki nas najbolj bolijo in ki jih sploh ne bi odkrili, če nas ne bi oni spomnili nanje. Tako nam otroci v resnici pomagajo, da se zazremo vase in storimo nov korak na poti osebne rasti, če smo seveda na to pripravljeni.
Erika Plevel je mama treh hčera (9, 7 in 4 leta), diplomirana inženirka laboratorijske biomedicine in univerzitetna diplomirana organizatorka ter Familylabova sodelavka. Kot sama pravi, je neumorna raziskovalka življenja, vzgoje in odnosov, ki obožuje knjige, globoka razmišljanja in pogovore, zelo rada pa ima tudi tišino, sprehode v naravi in jogo.
|
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: