/11 /11

Bančni produkti

Bančni produkti so razmeroma varne in manj donosne naložbe. To je v primerjavi z drugimi vrstami naložb pomembna prednost za varčevalce, ki niso naklonjeni tveganju. Banke ponujajo različne oblike varčevanj, ki so namenjene vsem, ki želijo prosta denarna sredstva čim bolj varno naložiti kratkoročno (do 1 leta), srednjeročno (do 5 let) ali dolgoročno (nad 5 let). Najbolj pogosti načini varčevanja na banki so:

• Varčevalni račun je oblika varnega in preprostega varčevanja s poljubnimi pologi in višjo obrestno mero, kot jo omogoča osebni račun. Tak račun se odpre z nekim obveznim minimalnim pologom, medtem ko so nadaljnji pologi poljubni, tako časovno kot vrednostno.
• Vezani depoziti so enkratni pologi denarja (vezave), ki se plemenitijo po še nekoliko višji obrestni meri. Obdobje vezave je običajno daljše, kjer je mogoče izbirati med različnimi ročnostmi ter med spremenljivo in fiksno obrestno mero.
• Rentno varčevanje je dolgoročno varčevanje v obliki mesečnih pologov ali enkratnega pologa na začetku varčevanja za uresničitev dolgoročnih ciljev, kot je zagotovitev finančne varnosti in neodvisnosti v prihodnosti.
• Depozit z naraščajočo obrestno mero je depozit, ki ob vsaki naslednji obnovitvi prinaša ugodnejše obrestne mere.
• Depozit za črpanje rente je oblika varčevanja, ki zagotavlja mesečni rento, kot dodatek k plači, pokojnini, za štipendijo ali žepnino, ki jo lahko prejemate določeno obdobje.

Naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice)

V Sloveniji je vse bolj razširjeno tudi varčevanje v vrednostnih papirjih ko so delnice in obveznice. Za tiste, ki želijo varčevati v delnicah in obveznice in nimajo znanja, izkušenj in časa so jim na voljo naložbe v različne vzajemne sklade. Predstavitev delnic, obveznic in vzajemnih skladov je v nadaljevanju.

• Delnica je lastniški vrednostni papirji, ki zagotavlja solastnino določene delniške družbe in udeležbo v osnovnem kapitalu delniške družbe. Pravice, ki jih prinaša lastništvo delnice so pravica do dividende, pravica do glasovanja na skupščini delničarjev in pravica do ustreznega dela stečajne oz. likvidacijske mase ob stečaju oz. likvidaciji. Naložba v delnico je srednje do višje tvegana, kar pomeni da je primerna za tiste, ki so pripravljeni več tvegati.
• Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice plačal obresti in do dospetja izplačal glavnico. Prihodki, ki ga imetniku prinašajo obveznice, so v največji meri vezani na izplačilo obresti. V primerjavi z vezano vlogo, je prednost naložbe v obveznico v njeni večji likvidnosti, saj jo imetnik lahko proda kadarkoli. Za izplačilo obveznice jamči izdajatelj s svojim denarnim in stvarnim jamstvom, zato so obveznice običajno varnejša in manj donosna naložba kot delnice.
• Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje, ki z zbranim denarjem na trgu kapitala kupuje različne vrednostne papirje (delnice, obveznice, sklade, …). V Sloveniji trenutno poznamo več vrst vzajemnih skladov, ki se razlikujejo med seboj glede na naložbeno politiko, tveganje in pričakovano donosnost. Osnovna delitev pozna obvezniške, mešane in delniške vzajemne sklade.

Vzajemni skladi so primerni za vse, ki jim donosi bančnih depozitov niso dovolj a hkrati nimajo dovolj znanja, izkušenj ali časa za aktivno trgovanje na borzi. Tveganje je večje kot pri bančnih vlogah a mnogo manjše kot, če bi kupovali delnice direktno na borzi. Na slovenskem obstaja mnogo vzajemnih skladov, ki se razlikujejo glede na tip in naložbeno politiko tako, da lahko izbiro sklada povsem prilagodimo svojim finančnim ciljem.

Vlaganje v vrednostne papirje je bolj tvegano, po drugi strani pa veliko bolj donosno kot varčevanje v banki. Obenem je vaša naložba likvidna, kar pomeni, da lahko vrednostni papir kadar koli prodate. O tem, katere in koliko vrednostnih papirjev boste imeli, odločate sami, glede na to, koliko želite zaslužiti (donos) in koliko tveganja ste pri tem pripravljeni sprejeti ter seveda, katere cilje bi z njimi radi dosegli.

Zavarovanje z varčevalno komponento

Poleg klasičnih zavarovanj za nevarnost smrti in invalidnosti ponujajo zavarovalnice zavarovanja z varčevalno komponento. V tem primeru gre za naložbena življenjska zavarovanja, kjer ima zavarovalec možnost udeležbe pri donosih in tveganjih na kapitalskih trgih z vloženimi sredstvi v vzajemne sklade. Naložbeno življenjsko zavarovanje je življenjsko zavarovanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih investicijskih skladov. Premija je razdeljena na dva dela in sicer:

• Zavarovalni del premije vključuje življenjsko zavarovanje za primer smrti,
• Varčevalni del premije pa se vse do konca zavarovanja oplemenititi v enem ali več vzajemnih skladih in ob koncu zavarovalne dobe izplača v višini vrednosti premoženja v skladih.

Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno vsem, ki želijo hkrati zavarovati svoje življenje in plemenititi denar na kapitalskih trgih ob določenem tveganju. Ta oblika življenjskega zavarovanja ni najprimernejša za nekoliko konservativnejše varčevalce.

Kam po nasvet

Prispevke na temo družinskih financ pripravljamo skupaj s spletnim portalom www.vzajemci.com, na katerem lahko najdete še več finančnih nasvetov. Če imate konkretno vprašanje, ki zadeva družinske finance ga pošljite na info@vzajemci.com z oznako 'Vprašanje za strokovnjaka' in finančni svetovalci iz  Vzajemcev d.o.o. vam bodo nanj z veseljem odgovorili.

V naslednjem prispevku … Osnove vlaganja

Promocijsko sporočilo