Garje se širijo hitro, zato je ključno hitro prepoznavanje, zdravljenje in zaščita vseh članov družine. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos zabeležil večje število primerov garij. Po podatkih so letos zaznali 10 izbruhov bolezni, skupno pa je bilo prijavljenih že več kot tisoč okužb po svetu. Največ primerov je bilo v okoljih, kjer je veliko tesnega stika – v domovih za starejše, vrtcih, šolah in bolnišnicah. Podoben trend naraščanja opažajo tudi druge evropske države.

Za starše je pomembno, da garje niso bolezen revščine ali slabe higiene. Okuži se lahko kdorkoli, in to zelo hitro.

Kaj so garje in kako jih prepoznamo?

Garje (ali srbečica) povzroča drobna pršica Sarcoptes scabiei, ki se zarije v zgornjo plast kože in tam odloži jajčeca. Sama pršica ni vidna, vidni pa so izpuščaji in rdečina.

Najpogostejši znaki okužbe:

• močan srbež, predvsem ponoči,

• drobni izpuščaji ali rdečkaste črtice,

• najpogosteje med prsti, na zapestjih, komolcih, trebuhu ali zadnjici,

• pri dojenčkih lahko tudi na obrazu in lasišču.

Pri prvi okužbi se težave pojavijo šele po več tednih, zato lahko pršico prenašamo, ne da bi to sploh vedeli.

Kdo je najbolj ogrožen?

Okužbe pogosto opažajo med mlajšimi odraslimi in otroki. Do izbruhov najpogosteje pride:

• v vrtcih in šolah, kjer so otroci veliko v bližini,

• v domovih starejših,

• v gospodinjstvih, kjer si ljudje delijo posteljnino ali oblačila.

Garje se najpogosteje prenašajo z dolgotrajnim stikom kože na kožo. Kratek objem ali rokovanje običajno ni dovolj za okužbo, spanje skupaj ali božanje pa je.

Kako poteka zdravljenje?

Če pri otroku opazite srbeč izpuščaj, je pomembno, da se čim prej obrnete na pediatra. Zdravljenje poteka z posebnim mazilom, ki se nanese po celotnem telesu in se po enem tednu ponovi.

Zelo pomembno:

• Zdravljenje morajo hkrati opraviti vsi člani gospodinjstva, tudi če nimajo težav.

• Posteljnino, brisače in oblačila je treba oprati pri vsaj 60 °C ali za 72 ur zapreti v vrečko.

• Priporoča se temeljito čiščenje prostorov.

Le tako lahko preprečimo ponovne okužbe v krogu družine.

Ni razloga za sram, pomembno je ukrepati

Garje niso posledica slabe higiene in niso “sramotna” bolezen. Strokovnjaki poudarjajo, da je skrivanje težav tisto, kar omogoča širjenje.

Če v vrtcu ali šoli zaznajo garje, naj starši ostanejo mirni, o okužbi pa naj odgovorno obvestijo vse, s katerimi je bil otrok v stiku.

Največ, kar lahko naredimo, je, da ukrepamo hitro, pozorno in brez panike.
Z zgodnjim prepoznavanjem in skupnim zdravljenjem se garje praviloma uspešno pozdravijo.