/11 /11

Izguba otroka je eden najbolj travmatičnih dogodkov, ki si jih lahko predstavljamo. Po drugi strani pa pri prekinitvi nosečnosti nimamo jasnega zavedanja in predstave o tem, za kaj gre in kaj nosi s seboj.

Izgubljene nosečnosti so pogoste, 10 do 20 odstotkov vseh potrjenih nosečnosti se konča s spontanim splavom (izguba pred 20. tednom nosečnosti), drug odstotek nosečnosti pa se izgubi po 20. tednu nosečnosti. Takšne izgube so pogosto nevidne. Veliko spontanih splavov se zgodi, preden dobre novice o nosečnosti povemo svojim prijateljem in družinskim članom, in tudi ko ljudje okoli nas vedo za nosečnost, pogosto ne prepoznajo globine izgube po spontanem splavu.

Raziskave kažejo, da kar 30 odstotkov žensk, ki doživijo izgubo nosečnosti, doživi pomembne čustvene reakcije in težave z duševnim zdravjem. Ena od 10 žensk po izgubljeni nosečnosti bo kazala znake motnje, diagnosticirane kot anksioznost, depresija ali posttravmatska stresna motnja.

Kljub temu smo v družbi naučeni, da smo slepi za tovrstne izgube in jih ne priznavamo kot legitimne.

»Pa kaj zdaj, dogaja se. Zdaj pa samo hitro nadaljujte z delom na dojenčku« - poznano?

Izguba nosečnosti ima v primerjavi z vsemi drugimi izgubami svoje posebnosti

Prazne posteljice, izgubljeno upanje...

Ena od velikih stvari pri izgubi nosečnosti je, da izgubimo prihodnost, ne preteklosti. Ko izgubimo ljubljeno in drago osebo, nam ostanejo slike, spomini, imamo neko preteklost, ki nas s to osebo povezuje. Z izgubo nosečnosti imamo samo tisto, kar smo si zamislili. Vse predstave o tem, kako bo izgledalo naše življenje z otrokom, ostanejo izgubljene in preprosto izginejo.

Starši, zlasti nosečnice, med nosečnostjo čutijo povezanost z otrokom, vendar še vedno ni sprejetega načina, kako to izgubo označiti. Ni pogreba, slovesnosti, rituala, sprejetega obžalovanja, objemov podpore, sočutja ... Prijatelji in družinski člani, pa tudi zdravstveni delavci pogosto pričakujejo, da bo človek, ki je doživel takšno izgubo, hitro šel naprej, kot da ni bilo nič posebnega zgodilo.

Pogosta napačna predstava je, da lahko nova nosečnost olajša bolečino prejšnje izgube. Ni vedno tako preprosto. Nasprotno, številne študije so pokazale, da imajo ženske, ki doživijo izgubo, v naslednji nosečnosti višje stopnje anksioznosti in depresije. Pri določenem številu žensk ti občutki trajajo vso nosečnost in celo po nosečnosti, še posebej, če so doživele več predporodnih izgub.

Posledice soočanja z izgubo v prejšnjih nosečnostih lahko vplivajo tudi na sposobnost matere, da se po porodu poveže z otrokom.

Tudi moški nosijo brazgotine izgube

Ženska je izgubila nosečnost v svojem telesu, otroka, pričakovanja, upanje, načrtovanje in vse tiste podobe nas v vlogi staršev, izgubil je tudi on, oče zaradi izgube nosečnosti neuresničen v svoji vlogi.

Moški in ženske pogosto uporabljajo različne strategije za spopadanje z izgubo. Medtem ko ženske pogosteje govorijo, žalujejo, izražajo svoja čustva, bodo moški svoja čustva poskušali potlačiti in nadzorovati, da bi bili »močni« za svojo partnerko.

Ti različni načini žalovanja in spoprijemanja s stresom lahko poškodujejo partnerske odnose, saj sta moški in ženska na različnih mestih, ne žalujeta skupaj, ampak vsak zase iščeta tisto, kar oba potrebujeta.

Psihološka podpora parom, ki doživljajo izgubo nosečnosti

Če imate tudi vi brazgotino po izgubi nosečnosti, je tukaj nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo:

- Najprej sprejmite vse, kar čutite

Vaši občutki so normalni in pričakovani. Ne borite se z njimi

- Dovolite si čas za žalovanje

Nova nosečnost ne bo zacelila ran, zato si vzemite čas. Dajte si prostor in čas za žalovanje.

- Bodite skupaj ob izgubi

Delite svoja čustva s partnerjem. Bodite skupaj, podpirajte drug drugega. Naj vas izkušnja izgube poveže, namesto da vas raztrga.

- Ne krivite sebe

V življenju ni vse odvisno od nas. Nekatere stvari se pač zgodijo in ne glede na to, kako zelo nas boli, so sestavni del življenja. Namesto da se obtožujete, poskusite svoje misli osredotočiti na vse, na kar lahko trenutno vplivate.

- Ne oklevajte in poiščite pomoč

Ni ti treba skozi vse to sam. Psihološka podpora vam lahko zelo koristi, še posebej, če greste k psihologu skupaj.

Kako je lahko psihološka pomoč koristna?

Vsaka nosečnost ima svojo reprodukcijsko zgodbo, zavedno ali nezavedno. Sestavljena je iz vseh tistih idej, sanj, fantazij, upov, pričakovanj, za katere se lahko ob izgubi počutimo, da smo izgubili veliko več kot nosečnost, plod, otroka. Lahko čutimo, da smo izgubili del sebe.

Ko skozi prizmo reproduktivne zgodbe s skrbno vodenim terapevtskim procesom odkrijemo, da so naša globoko zasidrana prepričanja o starševstvu porušena zaradi soočanja z izgubo nosečnosti, dobimo uvid, da so naši občutki normalni in pričakovani. To potrebujemo, da se nehamo kriviti in na izgubo nosečnosti gledati kot na neuspeh.

Kognitivno prestrukturiranje vam bo s pomočjo psihologa pomagalo prepoznati in preoblikovati nepotrebne in disfunkcionalne misli, kot sta strah, da ne boste nikoli postali starši, in prepričanje, da se je to zgodilo, ker ste naredili nekaj narobe. Globoko zavedanje vam bo pomagalo, da pogledate svoje misli, občutke, občutke, da se usedete in ste samo tam s svojimi občutki, tako da začnejo izgubljati moč nad vami.

Psihološka podpora skozi proces vedenjske aktivacije vam bo pomagala prepoznati in sodelovati v aktivnostih, ki vam kljub izgubi prinašajo veselje in občutek smisla.

Mnogim izmed nas starševstvo v življenje prinese velik in pomemben pomen. Kadar ni tako, kot smo pričakovali, lahko močno vpliva na naše duševno zdravje. Iskanje smisla v drugih stvareh in delih našega življenja je pomembno za ponovno vzpostavitev ravnovesja.

Vsaka nosečnost pusti pečat. Pomembno je, da se o tem pogovarjamo.

Pomembno je, da pozdravimo svoje brazgotine. In pomembno je vedeti, da niste sami.

Avtor: Jasmina Mihnjak, psihologinja

Vir: Ringeraja.rs