Kako težko se bo ločiti od malčice? (Freepik.com)

/11 /11

Še pred dobrim letom dni me vrtec ne bi pretirano zanimal, zame je bil spomin na lepe in brezskrbne otroške dni. Odkar sem novopečena mamica, pa me skrbi samo to. Kmalu bo konec porodniške!? Kmalu bo moj dojenček, tako majhen in nebogljen, postal še večji, še malo starejši in še malo manj samo moj.

Vrtca se po eni strani veselim.

Čeprav mi je včasih služba predstavljala napor in težko delo, se bom zdaj tja vrnila drugačna ter z drugim ciljem – to ne bo samo delo, ampak tudi nekakšen odmor. 

Odmor od prve službe, ki traja dan in noč ter ne pozna premora in se ji reče 'biti mama'. Pogrešam namreč malo več tišine, malo veš časa za svoje misli, za čas, ko se lahko samo usedem in zadiham. Da nekaj pomalicam, ko začutim lakoto. Da grem na stranišče, ko moram, ne ko lahko. Seveda so tudi v službi situacije, kjer ni časa za mirno kosilo, ampak šele ko sem postala mama, sem videla, koliko časa sem imela prej in kako svobodna sem bila.

PREBERITE TUDI: BLOG: Še dve leti po porodu sem bila videti noseča

Vrtcu sem naklonjena tudi zaradi drugih ugodnosti, ki pridejo z njim. Tam na primer otroci kar nenadoma znajo zaspati sami, pa tudi dude kar naenkrat sploh ne potrebujejo. Da ne izgubljamo besed o tem, kako lepo znajo jesti v vrtcu, igrače vedno pospravijo za seboj in tudi odvajanje od plenic jim je veliko bolj po godu kot doma. V vrtcu se po mnenju marsikaterega starša dogajajo čudeži, te čudeže pa potem lažje uveljavijo tudi doma. Definitivno vidim vrtec kot pomemben mejnik v razvoju otroka, saj s tem postane del širše družbe in spoznava njena pravila ter delovanje. Dobre in slabe stvari. Ker smo družbena bitja, je pomembno, da svojo osebnost oblikujemo v stiku z njo.

Čeprav imam možnost, da bi mojega otroka v varstvu imela moja mama, sva se s partnerjem odločila, da bo šel v vrtec. Poleg tega, da ne želim obremenjevati novopečene upokojenke, menim, da je za otroka vrtec pomemben del procesa socializacije.

PREBERITE TUDI: Umetnost postavljanja meja (BLOG)

Po drugi strani pa bo moje porodniške konec čisto prehitro. Občutek imam, da bom ravno dobro zadihala s svojo malčico in se utekla v vlogo mame, pa jo bom morala oddati v vrtec za skoraj ves dan, sama pa bom z njo dobri dve uri, ko bo že nastopil čas za nočno spanje. Na koncu se vprašam, ali jo bom sploh zares vzgajala jaz, če bo več časa preživela z vzgojiteljicami, čas z mano pa bo večinoma prespala?

Z osemurnim delavnikom, ki se pogosto zavleče in vožnjo na ter iz dela, preživimo polovico svojega življenja v trudu za služenje denarja, da bi poskrbeli za svoje otroke, vendar ob tem preživimo tako malo časa z njimi, da jim vse te stvari, ki si jih lahko z denarjem privoščimo, ne bodo zares pomagale, če z njimi ne bomo mogli deliti naše ljubezni, objemov in nasmehov.

Večina mamic in njihovih otrok ima kljub težkim prvim dnevom z vrtcem pozitivne izkušnje, prav vse pa so se od svojih malčkov težko ločile. Seveda ne bom izjema. Če pa bom, pa bom samo potrdila pravilo – od svojega otroka se je težko ločiti. Skrbi me, da se bo vrtca bala in bo neutolažljivo jokala. Da mi ne bo zaupala ter mi bo odhod v vrtec zamerila. Ko pa se ustavim in zadiham, ugotovim, da se ločitve najbolj bojim jaz sama. Morda bo začetek težak in bo potrebovala čas, da sprejme spremembo, vendar prepričana sem, da bo malčica v družbi vrstnikov kmalu uživala v igri.

Hčeri in sebi moram samo zaupati, da bova zmogli. Svoje strahove moram ozavestiti in jih ne prenesti na njo, ampak se osredotočati na dobre stvari, ki jih bo tam izkusila. V bistvu se moram na njen vstop v vrtec dobro pripraviti predvsem jaz sama in na njeno novo izkušnjo gledati pozitivno. Tako bo tudi ona lažje sprejela novo izkušnjo, z njo zrasla in naredila majhen korak proti odraščanju.

Urša Zalar je po poklicu novinarka. Rada piše, raziskuje, zadnje čase pa se ukvarja s svojo malčico, ki bo junija dopolnila 1 leto.  

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.