Komaj verjamem, da je mali Gaj Julij, ki je na svet prijokal v Beljaku, ko je sonce ravno zahajalo za Karavankami, star že eno leto. Morda se res šele pri odraščanju lastnih otrok zaveš, da se tudi sam staraš.
Brez balonov rojstnodnevna zabava ni popolna!
Jupi,še eno super darilo!
Za prvi rojstni dan ...
Mali slavljenec vedno v središču pozornosti
Gajeva prva torta. Najmi!
Mislim, da bom v prihodnosti svoj rojstni dan vedno pričakoval s strahom, kajti na ta, zame prav poseben dan se vedno dogodi kaj, kar mi življenje pošteno obrne na glavo. Lani sem tako moral odpeljati Karmen v porodnišnico, letos pa sem na rojstni dan izgubil službo. Tehnično je sicer nisem izgubil ravno 9. julija, saj bom do konca avgusta koristil dopust. Praktično pa sem jo vendarle izgubil ravno na moj osebni praznik. Vsaj tako je bilo vse skupaj čutiti.
Zato uvod v še pomembnejše praznovanje, prvi rojstni dan Mini Flikija, ki se je imel zgoditi naslednji dan, ni bil ravno najlepši. Sebi v prid lahko povem, da sem se močno trudil biti boljše volje, kot sem se v resnici počutil in dejansko sem se med samim praznovanjem pričel tudi počutiti nekoliko bolje.
Komaj verjamem, da je mali Gaj Julij, ki je na svet prijokal v Beljaku, ko je sonce ravno zahajalo za Karavankami, star že eno leto. Morda se res šele pri odraščanju lastnih otrok zaveš, da se tudi sam staraš. Tako zelo hitro se spreminjajo, da niti pomežikniti ne smeš, če ne želiš česa zamuditi. Gaj je tako iz majhne (a vedno glasne) štručke, ki je znala le ležati, spati, jesti in kričati, da ne omenjam stvari, ki jih je počela v pleničko, zrastel v prav postavnega majhnega gospoda, ki je tik na tem, da bo shodil. Tudi klobaso lažje je, odkar ima nekaj zobkov. In če je prvega pol leta z njim bil za naju s Karmen izredno naporen čas (pa ne le zaradi Gaja, temveč tudi selitve z Dunaja, obnove stanovanja, iskanja službe in podobnega) lahko mirne duše priznam, da je mali Cezar iz dneva v dan bolj prijetna družba in da je najino življenje zaradi njega nedvomno lepše in bogatejše. In kar je najboljše, zdaj bom lahko z njim prebil še več časa. Slednje je bilo mišljeno rahlo ironično.
Pa se posvetimo nekoliko še zabavi. V Gajevo čast in Julijevo veselje se je v naši mali kuhinji zbrala pisana množica ljudi in ni treba dvakrat reči, da je bil ves čas v središču pozornosti. Nekaj časa so se za njegovo pozornost borili babica in prababica iz Radelj ob Dravi, stric in sestrična ter najina prijatelja. Ko pa sta iz planin v dolino prišla še druga babica in edini dedek, je bil slednji (na tiho razočaranje) ostalih tista oseba, ki je malega slavljenca popolnoma prevzela. Bilo je veliko čebljanja, vriskanja in radovednega ogledovanja daril. S Karmen sva mu podarila prav posebnega. Že lani marca sva, torej veliko pred prihodom samega Mini Flikija, na Dunaju opazila medvedka, v katerega sva se oba zaljubila. In da ne boste rekli, kakšen Gorenjec sem, vam zaupam, da je stal več, kot vse ostale plišaste igrače, ki jih ima, skupaj. In tako posebnega medvedka je seveda potrebno prihraniti za prav posebno priložnost, kar pa prehod iz ničle v enko vsekakor je. Še dobro, da mu je bil takoj všeč in kar nekaj časa se je zamotil z njim. Kaj več tako ni bilo pričakovati. Veste, Gaj je majhen gospod, ki ne da prav veliko na igrače. Ljubše so mu škatle, vreče in podobno.
Prepričan sem bil, da sva mu midva dala najlepše darilo in to vse dokler ni skozi vrata stopil prijatelj Matjaž z ogromno vrečo v rokah. Izrazil je skrb, da bo mali Gaj enkrat odrastel v ekonomista, zato je prinesel komplet svetovno znanih kock z Danske in razložil, da so njemu v življenje prinesle prenekatero veselo urico in da se je nemara ravno zaradi njih odločil postati inženir. Upanje, da bo Gaj šel po njegovih stopinjah, je bilo možno brati med vrsticami. Ampak, o tem več čez kakšnih osemnajst let.
Omeniti velja tudi torto, ki jo je Gaj resda pogledoval z nezanimanjem, a je bila toliko bolj v veselje ostalim. Kmalu po upihnjeni prvi svečki pa je fantek postal tako neznansko zaspan, da smo zabavo kar na licu mesta prekinili in mu pustili oditi v deželo Miniflikipančka. Revček je bil tako utrujen, da je spal celih 14 ur, preden se je prebudil kot pravi enoletnik.
Vse kolumne našega očka Grega in njegovega zaklada Gaja, najdete v Očkovem dnevniku.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Kdaj je pravi čas za otrokove počitnice zd...
Je moj otrok že zrel za počitnice pri babici in dedku? Bo zdržal več noči brez domače postelje in maminega poljubčka za ...
8
Kako otroka spraviti iz hiše?
Karkoli boste otroku govorili (kako zelo je čas, preživet v naravi, zdrav ali koliko zanimivih reči se skriva na vrtu), ...
6