Moji splošni razjarjenosti vik in krik, ki ga je zganjal, nikakor ni koristil. Ne meni ne Karmen ni uspelo ugotoviti, kaj je narobe. Ko sva na listi običajnih osumljencev odkljukala lakoto, žejo in zaspanost ...
Ko bom velik, bom pa večji od mami!
Ja, kje pa so vsi?!
Vidite podobnost? Ja, to je moja mami!
Dan se je začel slabo. Nobenih skrbi. Če se boste prebili skozi moje tarnanje, boste lahko ugotovili, da se je vsekakor končal dobro. Vedno me preseneti, ko se izkaže, da stare modrosti vendarle niso izvite iz trte. Opa, očitno sem že v tistih letih, ko jih človek začne stresati kot iz rokava. Torej, konec dober, vse dobro.
Nič posebnega se mi ni zgodilo, kar bi lahko opravičilo mojo slabo voljo. Le katastrofalno vzdušje v službi, ki mi iz dneva v dan načenja počutje. Poleg tega že cel teden slabo spim. Enkrat za spremembo temu ni kriv Mini Fliki ampak kar jaz sam. Iz meni neznanega razloga se zbujam ob štirih in se pod odejo pražim do šestih, ko se oglasi radio. Zato se po svetu vlečem rahlo zaspan, precej pod stresom in z zelo načeto dobrovoljnostjo. K velikim luknjam v njej veliko pripomore hrup, ki ga v pisarni povzročajo sodelavke. Sem namreč edini petelin v kurniku in moram reči, da pernate lepotce iz dneva v dan bolj občudujem.
Za kosilo sva jedla bistro juho in solato iz testenin. Moram reči, da se Karmen razvija v zelo sposobno kuharico. Gaj ponovno ni želel sodelovati, ker ni bila njegova ura. Ima zelo nenavaden apetit (ali pa je mogoče vendarle tak pri vseh malih otrocih). Če ga recimo želiš nahraniti pol ure prehitro, bo trmasto odrival žlico. Ko pa pride njegova ura, je treba nekaj dati v usta takoj, če ne pred petimi minutami. In ker je ta ura precej balkanske narave, kar pomeni, da je poldne lahko vsak poljuben čas med enajsto in eno popoldne, je nikakor ni lahko ujeti.
Moji splošni razjarjenosti vik in krik, ki ga je zganjal, nikakor ni koristil. Ne meni ne Karmen ni uspelo ugotoviti, kaj je narobe. Ko sva na listi običajnih osumljencev odkljukala lakoto, žejo in zaspanost ter se posvetovala s koledarjem glede luninih men, se Gaj še vedno ni vdal, ampak je glasno protestiral. Šele kasneje sem popolnoma po naključju uspel ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec (hi hi, spet ena ljudska). Ko je razjarjen in človek ne ve, kaj je narobe, je Gaja najbolj smiselno odložiti na tla in mu pustiti, da se pomiri kar sam. Tokrat ta taktični manever ni deloval. Plazil se je naokrog po stanovanju in tulil. Nič ni pomagalo. Seveda ni. In to zato, ker je bilo ravno plazenje po tleh krivo za njegovo nelagodje. To sem ugotovil, ko se je priplazil mimo in sem med tuljenjem slišal glasno podrsavanje njegovih golih kolen. Prvič je bil namreč brez hlač ali hlačnih nogavic in se je boleče drsal naokrog. Ugotovitev sem izkoristil in ga uspel pomiriti, kar je ugodno vplivalo tudi na moje počutje.
Že nekaj minut zatem smo se odpravili na izlet na Bled. Zgoden večer je bil čudovit. Preko jezera je tako močno pihalo, da je človek imel občutek, kot bi bil na morju ne sredi gora. Valovi so pljuskali na obalo in jezili labode. Jezero je bilo polno vitkih dolgih čolnov na vesla in kaj kmalu je postalo očitno, da se dogaja nekaj neobičajnega. Ko so nam nasproti pričeli prihajati visoki Kitajci in visoke postavne Kitajke (čeprav smo vajeni bolj malih, kar je verjetno le predsodek), sem se spomnil, da Bled letos gosti svetovno prvenstvo veslačev. Prav zanimivo jih je bilo gledati, ko so tekli mimo s težkimi nahrbtniki na ramenih. Vsi po vrsti so bili orjaki (razen Portugalcev, ki bi se jim lahko pridružil tudi sam, tako šibki so delovali). Veslanje je očitno šport, ki blagodejno vpliva na razvoj mišic in splošno stanje človeške postave, zato sem pričel sumiti, da Gaj skrivoma doma vesla po svoji sobici.
Končno smo prisopihali (midva s Karmen, Gaj se je pustil voziti v udobju stolčka) do tribun in mali se je na vsak način hotel usesti na najbližji stol z namenom ogleda tekme. Žal se je nekoliko uštel, kajti prvenstvo se je imelo začeti šele naslednji dan. Zato se je prav simpatično zbegano oziral po tribuni in kar slišal sem ga, kako si misli: »Ja, kje pa so vsi?«
Ni kaj, očitno je naš mali Gaj Julij športnik tako po telesu kot po duši. Le kolen ne sme imeti golih. Vsaj dokler ne začne hoditi.
Vse kolumne našega očka Grega in njegovega zaklada Gaja, najdete v Očkovem dnevniku.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Nepozaben otroški raj za praznovanja rojst...
V PLANETU LOLLIPOP je za sproščeno vzdušje in varno zabavo vaših najmlajših odlično poskrbljeno.
12
Kako ustvariti umetniške pirhe?
Pri pisanih pirhih lahko resnično sprostite svojo domišljijo in dovolite, da pride do izraza vaša umetniška žilica. Pogl...
9
FOTO: Najbolj srčkani "velikonočni zaj...
V galeriji si oglejte najbolj srčkane otroške velikonočne zajčke, v članku pa preverite 35 skrivališč - takšne lažje in ...
7
Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
6