Nekatere mame znajo biti vsiljive na zelo prijazen način.

/11 /11

Vsaka mama je prepričana, da je njena vzgoja najboljša za otroka, zato ji tudi sledi. In pri tem srečuje mame, ki vzgajajo drugače.

Nekatere tudi tako, da smo "mame na drugi strani" globoko prepričane, da svojemu otroku s takšnimi vzgojnimi prijemi škodujejo. Ali imamo v takšnem primeru pravico mami karkoli svetovati in jo opozoriti?

In kaj storiti, ko se sami znajdemo v poziciji, ko drugi svetujejo nam, mi smo pa prepričani, da se motijo oziroma da njihovega nasveta sploh ne potrebujemo?

Preverite pet pozitivnih odgovorov, s katerimi boste preprečili, da bi se s tisto osebo na drugi strani sprli ali jo užalili, vendarle pa boste učinkovito poskrbeli za svoje meje.

1. Razumem, kaj mi hočeš povedati, toda sama sem ugotovila, da pri našem otroku, v naši družini deluje ...

Ko nam drugi želijo dati nek konkreten nasvet oziroma "prodati" neko vzgojno metodo, v katero sami ne verjamemo, se ni treba podati v bitko prepričevanja, kako je ta njihova metoda zgrešena.

Temveč je bolje drugemu staršu "odpreti oči" tako, da mu poveste svojo izkušnjo, mu razložite, kaj ste sami ugotovili, da deluje pri vašem otroku oziroma v vaši družini. Tako se ne boste zapletli v bitko, kdo ima bolj prav, temveč boste ostali pri sebi ter svojih vzgojnih izkušnjah in občutkih.

2. Hvala za nasvet, bom premislila, mogoče pa se obnese tudi pri nas.

Včasih je dovolj, da nasvet le sprejmemo in smo zanj iskreno hvaležni (konec koncev nam drugi v večini primerov svetujejo z dobrimi nameni), ne pa ga tudi upoštevamo v točno tistem trenutku.

In morda pa nasvet zares ni slab in nam bo odprl kakšen nov vidik, ki ga bomo potem nekoliko predrugačenega in prilagojenega lastnemu vzgojnemu stilu lahko zares uporabili pri svoji vzgoji.  

PREBERITE TUDI: 3 miti o najboljši mami na svetu

3. Hvala za skrb, toda bom zmogla sama.

Včasih nam ljudje v okolici začnejo svetovati le zato, ker se jim zdi, da nismo kos situaciji in nam tako v resnici želijo le pomagati. Pa vendar to, da starši takoj ne odreagiramo, še ne pomeni, da ne vemo, kaj počnemo. Včasih razmišljamo in se odločamo, največkrat pa otroku le dajemo dovolj prostora in časa, da lahko izrazi svojo stisko.

Pri tej izjavi bodite pozorni, da jo poveste na umirjen in ne odrezav način, saj bo sicer razumljena v smislu "Brigaj se zase!".

4. Cenim, da tako zelo skrbiš tudi za moje otroke, toda sama sem zelo zadovoljna z vzgojo, ki jo imamo v naši družini.

Včasih okolica enostavno mora slišati, da veste, kaj počnete. In s to izjavo jim boste potrdili, da za početjem, ki njim več kot očitno ni ne razumljivo ne sprejemljivo, v resnici stoji vzgojna filozofija. 

Če boste to izjavo pospremili z razlago, da želite preseči vzgojo lastnih staršev in zato poskušate najti nov vzgojni stil, ki je gotovo marsikomu "čuden", boste gotovo deležni večjega razumevanja okolice, saj si potihoma vsi starši želimo biti boljši starši kot so bili naši starši.

5. Samo prisluhnite ...

Zelo pogosto nas vedenje drugih otrok in odzivi drugih staršev vznemirijo predvsem zato, ker nam vzbudijo lastne nerazrešene čustvene vsebine. Zato imejte to v mislih vedno, ko bo kdo iz okolice preveč "pametoval". Da v resnici ne gre za vas in vašo vzgojo, temveč osebo na drugi strani, ki ste ji stopili na žulj. 

Zato vam v resnici ni treba vedno odgovarjati in se podati v obrambo lastnih meja, temveč je včasih dovolj že to, da osebi na drugi strani le prisluhnete. Naj vam pove, kaj bi ona storila drugače, kaj se ji ne zdi ok ... in če jo boste dovolj dolgo poslušali, bo morda sama prišla do ugotovitve, da v resnici gre zanjo in ne za vašega otroka in vašo vzgojo.