Domišljija je mavrični most med materialnim in duhovnim svetom.

/11 /11

Otrok se boji nevihte ali noče k zobozdravniku. Morda je dobil bratca in je nanj zelo ljubosumen. Ali je doživel kakšno večjo bolečino - kot je operacija ali celo izguba bližnjega.

V takšnih in podobnih situacijah lahko otroku pomagamo tudi z zdravilno oziroma terapevtsko zgodbo. Ki jo lahko starši napišemo kar sami!

Vsak lahko piše zgodbe

Ker je vsak otrok drugačen in želimo nagovoriti točno določeno otrokovo težavo, bo otroku seveda najbolj pomagala zdravilna zgodba, ki bo napisana posebej zanj in njegovo individualno situacijo. Se zares lahko pisanja loti vsak starš?

"Prepričana sem, da ima prav vsak človek sposobnosti pripovedovanja/pisanja zgodb. Gre za sposobnost, ki je vgrajena globoko v človeku. Odkar smo namreč ljudje obstajali, smo si pripovedovali zgodbe. V sodobni družbi ljudje rabijo le nekoliko pomoči, da oživijo to svojo naravno sposobnost, kar je poleg pisanja terapevtskih zgodb ena izmed mojih najpomembnejših življenjskih nalog - da ljudem pomagam z določenimi strategijami in triki za pisanje zdravilnih zgodb. Toda, enotnega recepta ni. Tečaj pisanja zdravilnih zgodb ni kot kuharski tečaj. Zgodbe so namreč žive in jih ne moremo stlačiti v tašne zaprte okvirje," je pojasnila Susan Perrow, avstralska avtorica številnih terapevtskih zgodb, ki so pomagale tako otrokom kot odraslim po svetu, in avtorica knjige, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini pri založbi Zavod RWŠV Slovenije - Zdravilne zgodbe za vedenjske izzive.

Semena za zgodbo

Kako se torej lotiti pisanja zdravilne zgodbe, če nismo ravno vešči v pisanju in si še nikoli nismo recimo izmislili pravljice? "Najboljši način za začetek je, da se "igrate" z različnimi idejami za zgodbo tako, da si naključno izberete recimo tri besede, ki vam služijo kot navdih za zgodbo," svetuje Susan Perrow.

Pri pisanju zgodbe je pomembno, da najprej opredelimo težavo, ki jo želimo nagovoriti oz. disharmonijo, ki jo želimo pripeljati nazaj v harmonijo. Nato se začne nabiranje semen za zgodbo - nizanje besed, ki opisujejo glavne lastnosti osebe, za katero pišemo zgodbo, zato da lahko potem z njihovo pomočjo najdemo zgodbo, ki bo tej osebi zares "pisana na kožo".

Kot pojasnjuje Susan Perrow, ima vsaka dobra zgodba začetek, ki predstavi neko težavo ter tako ustvari zanimanje in napetost, sredino, v kateri se glavni junak spopade s to težavo, in konec, ki ne rabi vedno ponuditi rešitve, temveč lahko pusti tudi odprto pot. Pa vendar je dobro, če gre za predšolske otroke, da je konec srečen, je prepričana sogovornica. 

Kako začeti, ko nam ne gre ...

Če imamo težave si izmišljati, pripovedovati in pisati zgodbe za otroke, sogovornica predlaga, da začnemo z nekoliko lažjimi koraki. Lahko recimo začnete z otrokovo najljubšo pesmico ali rimo in iz nje poskušate zgraditi zgodbo. Tudi pripovedovanje o lastnih spominih in zgodbah iz otroštva je za otroke prav tako zanimivo kot poslušanje pravljic in izmišljenih zgodb.

Susan Perrow svetuje tudi nekaj trikov, kako izboljšati domišljijo: s hojo oz. gibanjem, pozornim poslušanjem in opazovanjem narave, branjem, ukvarjanjem ali le uživanjem v umetnosti, igro, časom za dolgčas in premor ter seveda tako, da se pisanja enostavno lotimo in čim več vadimo.

Starši, ne manipulirajte!

Včasih starši, ki odkrijejo moč zgodbe, lahko začnejo te v odnosu do otrok izkoriščati, da bi "dosegli svoje" - otroka pripravili, da bi bil bolj poslušen in jim raje sledil. To vsekakor ni namen zdravilne zgodbe.

"Glavna naloga terapevtske zgodbe je, da pomaga v procesu ponovne vzpostavitve harmonije tam, kjer je neka težava. Zato je smiselno, da se vsak starš, preden se loti pisanja zdravilne zgodbe, vpraša, kaj je pravzaprav v disharmoniji - otrokovo vedenje ali starševska pričakovanja?

Manipulacija je tudi, če z zgodbo poskušamo prehiteti otrokov razvoj oz. ga nekako potisniti v naslednjo razvojno fazo. Mislim, da je glavno vprašanje, ki si ga morajo starši postaviti, preden pišejo zgodbo za otroka, sledeče: Ali ta zgodba pri otroku spodbuja temeljne vrednote, ki mu jih želim privzgojiti? Če je odgovor da, potem ne gre za manipulativno zgodbo, toda zdravilno zgodbo, ki otroka spodbuja k razvoju v željeno pozitivno smer," pojasnjuje Susan Perrow.

Več o Susan Perrow najdete na tej povezavi, več o njeni knjigi Zdravilne zgodbe za vedenjske izzive pa tukaj.