Otroci po naravi ne sodijo po barvi kože in drugih različnostih.

/11 /11

Mama rasno mešanega otroka je na Facebooku opozorila, da se tudi v slovenskih učbenikih uporablja žaljiv izraz "mulat".

Se tudi vam zdi ta izraz za otroka "belca" in "črnca" povsem primeren?

V resnici so vse te besede - mulat, belec, črnec, čefur, cigan, žid ter podobno - diskriminatorne in v otroku spodbujajo rasizem.

Zato preverite, kako se z otrokom pogovarjati o rasizmu in vzgojiti otroka, ki bo zares znal spoštovati rasno in kulturno različnost.

Besede so pomembne!

Kot lahko preberemo v etimološkem slovarju beseda mulat izvira iz španščine. Špansko mulato (prevzeto po nemški besedi mulatte) oziroma krajše mulo pomeni mezeg oziroma potomec žrebca in oslice - mula. 

Ta živalska alegorija se v izvornem poimenovanju iz časa kolonializma nanaša na potomca večvrednega belega očeta in manjvredne črne mame. Če povemo bolj preprosto - mulat je otrok, ki je nastal takrat, ko si je beli gospodar zaželel črno sužnjo in ji naredil "mešančka", ki je bil takrat viden znak "okužene" bele kože. 

Beseda mulat torej v sebi nosi veliko več kot se zavedamo, tako starši kot učitelji. Na kar nas je tudi opozorila zgoraj omenjena mama Metka, katere sin ima že brez tega žaljivega izraza, ki ga je lahko prebral v šolskem učbeniku in ga je uporabljal tudi učitelj (zelo verjetno se tudi on ni zavedal izvornega pomena besede), težave s sprejemanjem okolice.

In enako velja za ostale diskriminatorne besede, ki jih uporabljamo, ne da bi se zavedali njihovega resničnega pomena in sporočila.

Kako torej pravilno in nežaljivo imenovati rasno mešanega otroka? Rasno mešani otrok, še bolje pa po imenu (kot to počnemo pri vseh rasno nemešanih otrocih), predlaga Metka.   

PREBERITE TUDI: Kako razvijati otrokov čut za ekologijo?

Bodite zgled - vedno in povsod

Če so starši prepričani, da so cigani umazani in leni, bodo tudi otroci na enak način doživljali vse Rome, ki jih bodo srečali v svojem otroškem (in odraslem!) življenju.

Če starši menijo (in to kdaj tudi povedo na glas), da bi bilo za Slovenijo in Slovence bolje, da gredo čefurji nazaj, od koder so prišli, je seveda logično, da bo tudi otrok diskriminatoren do vseh ljudi, ki izvirajo iz Balkana oziroma iz držav, južneje od nas.

In če bodo starši tudi pred otroci izražali svoje prepričanje, da so vsi begunci teroristi in se jih je zato treba čim bolj izogibati, ali menite, da bodo otroci uspeli razviti empatijo do ljudi, ki so pobegnili iz držav, kjer je vojna?

Žal je v Sloveniji še vedno veliko prikritega in odkritega rasizma tudi med starši, ki temelji na očitno zelo zakoreninjenem predsodku, da so ljudje z belo kožo, "pravo" narodnostjo in kulturnim izročilom enostavno že po naravi večvredni.

Ne pozabite, da smo s takšnim razmišljanjem zelo hitro pri Hitlerjevi arijski rasi in množičnem pobijanju Judov (Židi želijo, da jih imenujemo Judi!).

PREBERITE TUDI: Skupno branje pomembno krepi družinske odnose

Rasizem in diskriminacija naj ne bosta tabu temi

Dobra zgodba lahko včasih pove več kot tisoč besed. Zato skupaj z otrokom v knjižnici poiščita kakšno knjigo o strpnosti in multikulturnosti. Morda prebereta Pravljico o posvojeni Nali, ki izvira iz Afrike, ali si ogledata kakšen film, ki govori o bolečinah, ki jih povzroča diskriminacija, če je otrok nekoliko starejši.

Vsekakor pa otroka ne poskušajte "zaščititi" pred temi težkimi vsebinami, temveč si vzemite čas za pogovor o tem, kako je, če si drugačen - če imaš drugačno barvo kože, če prihajaš iz druge države, če tvoj materin jezik ni slovenščina, pa tudi če si trajno poškodovan in ne moreš početi vsega tega, kar počne večina otrok.

Biti nediskriminatoren pomeni tudi to, da ne obsojamo brezdomcev in pijancev, da zares poskušamo biti empatični do vseh različnih ljudi, ki jih srečujemo. Otroci nas namreč vedno opazujejo in posnemajo, četudi jim ne dajemo nobenih napotkov in jih z besedami nič ne učimo.

PREBERITE TUDI: Ringarajin klepet - Odrasli se lahko od otrok naučijo prijaznosti

Ko nas otrok spravi v zadrego ...

Otroci, še posebej mlajši, so lahko zelo neposredni pri svojem opažanju okolice. In pri tem tudi zelo glasni, s čimer lahko nevede užalijo druge, nas pa spravijo v velikansko zadrego. 

"Mami, glej kako je tista teta debela!" ali "Ati, kako črno kožo ima tisti fant!" sta recimo otroška stavka, ko bi se starši najraje vdrli v zemljo.

Pa vendar so to tiste odlične priložnosti, ko lahko otroku z zgledom pokažete, kaj pomeni spoštovati drugačnost in pri tem ohraniti spoštovanje drugih, od nas drugačnih ljudi.

"Prosim, govori tiše, ker lahko s temi besedami močno prizadeneš gospo, ki ima morda kakšno bolezen. Konec koncev pa je to njeno telo in midva nimava nobene pravice, da ocenjujeva njen videz."

"Res je, ljudje smo različni tako po barvi kože kot po tem, kako smo visoki in kakšne oblike imamo prste na nogah. Pa tudi po tem, kaj nas veseli in kaj radi počnemo. Me prav zanima, s katerimi igračkami se najraje igra ta deček, kaj meniš?"

Če opazite, da je otrok s svojo pripombo človeka, o katerem je govoril, prizadel, pa seveda nikar ne omahujte in se mu v otrokovem imenu opravičite ter tudi tako otroku pokažite, da si prav vsak človek zasluži spoštljiv in prijazen odnos.