|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kako sem uresničila svoje sanje

Tina Južnič, 17.5.2010
Vse pogostejša so opozarila o pomenu prostega časa, ki bi si ga starši - še posebej mlade mamice - morali vzeti zase. Kdaj, ko pa je dan tako hitro mimo?

image
/11


Dopoldne smo v službi, popoldne, ko je družina končno skupaj, pa je težko početi še kaj drugega kot posvetiti se svojim najbližjim. Družinsko življenje je namreč tako lepo in bližina otroka tako prijetna.

 

Vse to je res. Res pa je tudi, da starši, ki so se pred otrokovim rojstvom ukvarjali s kakšno redno aktivnostjo, začnejo to pogrešati. In občutek, da jim manjka tisto, kar jih je prej izpopolnjevalo, slabo vpliva na njihovo razpoloženje. Zato si le vzemite čas zase, raje kot da obžalujete, da ste ostali brez dejavnosti »za vašo dušo«. Presenečeni boste, kako bo to blagodejno vplivalo na vas in posledično na vaš odnos z družino.

 

Pred nosečnostjo oziroma že kar od svojega desetega leta, sem bila vedno telesno aktivna. V zadnjih letih sem predvsem zelo rada tekla in hodila na sprehode, imela pa sem celo nekaj učnih ur tenisa, ki sem si ga vedno želela naučiti.  Med nosečnostjo mi je slabo počutje onemogočilo celo sprehode. Na drugega kot na počitek nisem smela niti pomisliti. Si lahko predstavljate, kako sem se počutila?

 

Tri mesece po porodu, ko si je moje telo že kar dobro opomoglo, sem se ponovno odločila (bolj prisilila) narediti nekaj zase. Želela sem si le ene aktivnosti. Aktivnosti, ki mi je veliko pomenila, saj ni bila vezana na točno določen čas. Tako sem spet sem začela s tekom. Začetki so bili vse prej kot lahki. Neprestano sem imela nekakšen občutek krivde, da nisem z otrokom. Komaj sem čakala, da pridem domov, čeprav sem dobro vedela, da se z očkom zabavata in da me prav nič ne pogrešata. V bistvu sem vedno tako zelo hitela nazaj, da si sploh nisem vzela časa za obvezno segrevanje na začetku in za raztegovalne vaje po koncu teka.

Pri premagovanju osebnih dilem in dvomov ali delam prav (čeprav vsi vemo, da je odgovor pritrdilen), mi je pomagal partner. Šele ko sem prebrodila to fazo, sem ugotovila kako osvežujoč je občutek, ko se vrneš k aktivnosti, s katero si se pred porodom tako rad ukvarjal. Počutila sem se sproščeno in polno energije.

 

Tudi Matej je pred mojo nosečnostjo oziroma pred svojo poškodbo veliko tekel. Udeleževal se je številnih prireditev in celo tekmoval v dolenjskem pokalu. Ko sem tako nekajkrat navijala zanj na ljubljanskem polmaratonu, je tudi mene prevzela želja, da bi se nekoč udeležila te veličastne prireditve. Takrat so bile zame to bolj sanje kot resničnost, saj sem tekla le za sprostitev in moja idealna razdalja je bila le tri kilometre.

 

Čutila sem, da je leto, ko sem doma na porodniškem dopustu, nadvse primerno, da bi lahko izpolnila svoje neuresničene želje. Oklevala sem le zaradi tega, ker bi to pomenilo, da bi morala trenirati trikrat tedensko, kar bi mi vzelo dobro uro časa. Čeprav sem bila cele dneve ob sinku, se mi je to zdelo veliko! Morda se sliši smešno, ampak marsikatera mamica me bo razumela, kako veliko pomeni ta čas in kako težko se je ločiti od otroka v prvem letu. Vendar je bila moja želja vse večja in vedela sem, da mi bo zelo žal, če tega ne storim.

 

Konec septembra sem se odpravila na testni tek desetih kilometrov in presenečena ugotovila, da tokrat to ni bilo več tako težko kot pred leti. Dolgi sprehodi s spečim dojenčkom v vozičku so očitno tudi nekaj prispevali k boljši kondiciji.

Bilo je zadnjega septembra, ko sem se, kljub temu da je bilo časa za priprave še zelo malo, odločila. Mateja sem prepričala, da se mi pridruži. Poklicala sem še prijateljico in akcija je stekla. Še isti dan smo se vsi trije prijavili na Poletov rekreativni tek v sklopu ljubljanskega maratona.

 

Kakšno doživetje, ko takole stojiš na štartu, skupaj s šesttisoč ostalimi tekači. Znana glasbena skupina je z glasbo stopnjevala napetost, ljubljanski župan je v roki držal štartno pištolico … Pok! Skupaj z množico tekačev sem tudi jaz stekla svojim sanjam naproti.

Zlata družinska pravila ob začetku šolskeg...
Še preden se bo začela septembrska gneča, točno določite čas v tednu, ko bo otrok med šolskim letom lahko na mobilnem te...
8
Koliko risank dnevno je ravno prav?
Koliko risank dnevno je za otroka ravno prav? Kako ga motivirati, da se namesto gledanja televizije raje zaigra z igrača...
4
Norice ali vodene koze
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...
4
Kaj bo pa vaš otrok, ko bo velik?
Kdaj je tisti čas, ko gresta »sanjski otrok« in resnični vsak svojo pot, a kljub temu hodita vzporedno pot? Zagotovo po ...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
Zlata družinska pravila ob začetku šolskeg...
Še preden se bo začela septembrska gneča, točno določite čas v tednu, ko bo otrok med šolskim letom lahko na mobilnem te...




Dvoimensko ime
binyy

Ali ste za dvoimensko ime otroka?

da (31%)

ne (69%)


Število vseh glasov: 241

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!