/11 /11

Recimo, da se ta nesrečni dogodek ni zgodil meni. Seveda ne, v to ne smete niti podvomiti! Zgodil se je moji prijateljici. In verjamem, da se kaj podobnega ne more zgoditi niti vam, kajne?

Mami! Kaj je TO?!

S prijateljico sva sedeli v kuhinji, pili kavo in čvekali o ženskih stvareh. Moja sedemletna hči in njena osemletnica sta se igrali v otroški sobi. Nato sta raziskovali stanovanje, stekli v spalnico.

»Ne po spalnici,« sem zavpila, ni se mi dalo vstati, prijateljica mi je razlagala ravno nekaj sočnega. O , ko bi takrat vedela, da sočno šele pride!

Iz spalnice se je slišalo hihitanje, nato pa tišina. Par minut čiste tišine in nato koraki proti kuhinji.

»Mami! Kaj pa je TO?,« me je resno vprašala hči, prijateljičina ji je bila tik z petami, obe sta imeli oči uprti v naju. Dvignila je roko, rahlo pomahala z njo sem ter tja, da se je mali rumeni vibrator zagugal kot puding.

Najbrž je odveč pisati, da sem se za hip počutila kot na vlaku smrti, naslednji trenutek, kot da nakupujem v vaški trgovini brez krpice oblačil na sebi in takoj zatem tako, kot da bi nekdo po meni polil na hektolitre mrzle vode. Če mislite, da je kameleon car, se motite. Veliko hitreje znam menjati barve in tudi odtenke določenih barv, kakor on!

Obupano sem pogledala prijateljico, ki je zadrževala histerični smeh, njeno čelo pa je bilo že rahlo potno.

»To je …, to je pa …,« sem zelo neuspešno začela z razlago.

»Mikrofon! Se je v tistem zadrla prijateljica in skoraj padla iz stola.

»Da, da,« sem pričela kričati še sama. »To je mikrofon!«

»In kje se ga priključi. Midve bi se šli karaoke,« je resno rekla hči.

»Ne,« sem kriknila in stegnila roki proti nesrečnemu vibratorju., Najraje bi zajokala. To je bilo res najhujše, kar sem si tisti hip želela videti. O, moj bog, poboljšala se bom! Zaklenil ga bom. Ne! Vrgla ga bom stran! V plastiko, ker ločujem!

»Ne moreta. Dajta ga sem. To je mikrofon, ki ga uporabljamo za pusta. Paše k kostimu klovna. Daj sem,« je zahtevala prijateljica resno.

Hči ji je izročila »mikrofon«, prijateljica ga je, še vedno z nekoliko histeričnim nasmehom, gledala, nato pa pomignila, naj ga spusti na mizo.

»Če se ne gresta takoj igrat, bova šli domov,« je še zagrozila dekletoma in že sta tekli proti otroški sobi.

»A potem bo ati klovn,« je še zaklicala moja hči.

Brez besed sva nekaj trenutkov strmeli v rumeni vibrator, nato sem ga prijela in hranila na najvišjo možno točko v stanovanju.

» O tem ne bova govorili. Nikoli in nikdar, sem rekla prijateljici in se izmikala njenemu pogledu.

»Seveda, absolutno! Je že pozabljeno,« je hitela.

Naj dodam k zgodbi še to, da me vsako leto že januarja prične spraševati, če bo moj mož za pusta klovn!

Preberi še:

KOLUMNA: Očka in mamica seksata!