|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Leta 2019 smo zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca

Društvo Ekologi brez meja, 7.3.2021
Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka je izšla obsežna in najbolj aktualna raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji.

image
Zavrgli smo 12,3kg oblačil na prebivalca (FOTO: Freepik.com)
/11


Raziskavo med potrošniki, proizvajalci, trgovci z novimi in rabljenimi oblačili, zbiralci in predelovalci odpadkov so izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju s partnerji projekta društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija. Organizacije, ki se že več let ukvarjajo z okolju in ljudem prijazno modo, tako opozarjajo na ključne probleme hitre mode - hiperprodukcijo, nizke cene in slabo kakovost oblačil.

 

Zavrgli 12,3kg oblačil na prebivalca

 Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Razloge za tako velike količine zavrženih oblačil so iskali med slovenskimi potrošniki. Na anketni vprašalnik je odgovorilo več kot 1300 posameznikov, ki so kot glavni razlog navedli neuporabnost oblačila (strgana ali kakorkoli drugače poškodovana oblačila). Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo. Teh je tudi v Sloveniji vedno več, kar potrjujejo številke količin uvoženih oblačil.

 

Uvoz 

Največ uvažamo iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav pa neposredno največ uvozimo iz Kitajske in Bangladeša. Povprečna cena na kilogram uvoženih oblačil je 25 € izvoženih pa 45 €, kar kaže po eni strani na izvoz kakovostnih izdelkov, po drugi pa na uvoz nizkokakovostnih. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.

 

Pametna potrošnja

Učinkovita zaviralca hitre mode sta pametna potrošnja in ponovna uporaba, a se ti trendi v Sloveniji še niso prijeli v dovoljšnji meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v letu 2019 znaša le 0,62 %, še nižji pa je delež izposoje oblačil.

 

PREBERITE TUDI: Nasveti stilistke: Oblačila za nosečke

 

Nakupovalne navade Slovencev 

“Raziskava je še en v nizu pokazateljev, kako zelo smo Slovenke in Slovenci cenovno občutljivi. Naše nakupovalne navade so kratkoročne — raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako na naše okolje kot tudi denarnice,” poudarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Cena je tudi eden glavnih razlogov, zakaj ne posegamo po oblačilih iz materialov z ekološkim certifikatom. A to ni edini razlog — potrošniki nimajo zadostnih informacij in nekateri takšnim certifikatom niti ne zaupajo.

 

Poziv k spremembam

Zato nosilci projekta pozivajo k sistemskim spremembam, ki bodo spodbudile ponudbo kakovostnejših oblačil z manjšim negativnim vplivom na okolje in družbo ter prispevale k zmanjšanju količin odpadnih oblačil. “Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih proizvajala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, so pa uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos si želimo ponovno spodbuditi z aktivnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka,” razlaga Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji, in nadaljuje: “Med drugim pripravljamo tudi Dan v rabljenih oblačilih, ki ga bomo obeležili 23. aprila, ko vas bomo pozvali, da odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila.” Najbolj učinkovit način zmanjšanja odpadkov je namreč prav podaljšanje življenjskega cikla oblačila.

 

PREBERITE TUDI: ZMAI: Torbe za pogumne ženske

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

ZMAI: Torbe za pogumne ženske
Neli štrukelj, oblikovalka in ustanoviteljica blagovne znamke ZMAI, izdeluje modne torbe iz zmajeve kože in z zmajevsko ...
2
Božična oblačila za vso družino: 5 idej
Kaj, če bi letos tudi vaša družina sledila priljubljeni ameriški tradiciji ujemajočih božičnih oblačil? Preverite pet pr...
2
Nasvet: Preprečite razpokano kožo na rokah
V jesenskem in zimskem času, ko se temperature spustijo tudi pod ničlo, je potrebno nekaj več časa posvetiti tudi koži n...
2
Permanentno lakiranje
Permanentno lakiranje je nova generacija lakiranja naravnih nohtov. Je bolj obstojno, primerno za mlade mamice, ki nimaj...
2



Sončne kreme - jih znate pravilno nanesti?
Statistike kažejo, da kar 7 od 10 žensk ni pravilno zaščitenih pred soncem. Zato si poglejte, kakšna je tehnika pravilne...
TEST: Higienski vložki in tamponi
Na velikem mednarodnem testu so potrošniške organizacije tokrat preizkusile več kot 100 različnih vložkov in tamponov. R...





karmyka



Jan (34%)

Žan (34%)

Denis (9%)

Tadej (22%)


Število vseh glasov: 373

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!