Praznik spomina na mrtve je priložnost, da otrokom pokažemo, kako lahko spomin na pokojne ohranjamo s toplino, spoštovanjem in odgovornostjo do okolja. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred vrati je 1. november, dan, ko družine po vsej Sloveniji v tišini obiščejo grobove svojih najdražjih. Pokopališča se spremenijo v morje luči, ki simbolizirajo spomin, ljubezen in hvaležnost. To je trenutek miru, ki ga marsikdo želi deliti tudi s svojimi otroki – da bi jim pokazal pomen spoštovanja, družinske povezanosti in hvaležnosti.

A vsaka sveča, ki jo prižgemo, ima tudi svojo ceno za naravo. Po podatkih Ministrstva za okolje Slovenci vsako leto prižgemo okoli 16 milijonov nagrobnih sveč, od tega kar dve tretjini prav okoli 1. novembra. Sveče so narejene iz plastike, parafina, kovine in stekla – materialov, ki se le stežka reciklirajo. Po prazniku tako ostanejo na tisoče ton odpadkov, ki jih je treba zbrati in odpeljati.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da nekaj sveč ne more povzročiti veliko škode, so pokopališča v teh dneh dejansko med bolj obremenjenimi območji – zrak je pogosto nasičen z dimom in drobnimi delci, ki nastanejo pri gorenju parafinskih sveč. Zato se vse več družin odloča, da svojo ljubezen do pokojnih izrazijo drugače – z manj, a bolj premišljenimi dejanji.

Manj sveč, več dobrih del

V Sloveniji že več kot desetletje poteka dobrodelna akcija »Manj svečk za manj grobov«, ki spodbuja k premisleku o naši tradiciji. Njen namen ni rušiti običaja, temveč ga obogatiti – z odgovornostjo in sočutjem. Namesto desetih sveč lahko prižgemo eno in preostanek zneska namenimo pomoči tistim, ki jo res potrebujejo.

Letos je akcija potekala med 19. oktobrom in 1. novembrom po vsej Sloveniji. Zbrana sredstva bodo šla v roke tistim, ki se soočajo z boleznijo ali stisko: devetletnemu Titu z mišično distrofijo, triletnici Lori z redko gensko boleznijo, družinam, ki so izgubile domove, in invalidom, ki potrebujejo pripomočke za vsakdanje življenje.

Prostovoljci bodo pred številnimi pokopališči ponujali zastavice z napisom akcije – simbolne namesto plastičnih sveč. Zbrani denar pa bo letos pomagal tudi pri nakupu medicinskih pripomočkov, defibrilatorjev in prehranske podpore bolnim. Tako namesto sveče prižgemo upanje – ne na grobu, ampak v življenju.

Kaj lahko storimo kot družina?

Starši lahko otrokom ob tem prazniku pokažemo, da spoštovanje ne pomeni količine sveč, temveč toplino misli. Namesto da bi tekmovali, čigav grob sveti močneje, se lahko z otroki pogovorimo o tem, zakaj prižigamo sveče in kaj pomenijo. Lahko skupaj izdelamo eko svečko iz čebeljega voska, narišemo risbico za pokojnega dedka ali babico, posadimo cvet ali preprosto spustimo balon želja (iz naravi prijaznega materiala).

Pomembno je, da otrokom pokažemo, da spomin živí v ljudeh – ne v plastiki. Tako se učijo sočutja, odgovornosti do okolja in razumevanja, da spoštovanje do mrtvih ni ločeno od spoštovanja do živih in narave.

Ena sveča manj, en nasmeh več

Čeprav se zdi, da ena sveča ne spremeni sveta, prav vsaka majhna odločitev šteje. Ena manj pomeni manj plastike, manj dima – in morda en nasmeh več nekje drugje, kjer pomoč res rešuje življenja.

Ko boste letos z otroki obiskali grobove, jih spomnite, da je prava luč tista, ki sveti v srcu. In da spomin ni odvisen od tega, koliko prižgemo – temveč od tega, koliko čutimo.