Odprt pogovor z najstnikom o telesu, soglasju in osebnih mejah je ključnega pomena za njegovo samozavest in varnost. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Najstništvo je čas intenzivnih sprememb, tako telesnih kot čustvenih in socialnih. Mladostniki se začnejo zavedati svojega telesa na nov način, razvijati lastno identiteto in graditi samostojne odnose z vrstniki. V tem obdobju pogosto prvič začutijo potrebo po osebnem prostoru, zasebnosti in spoštovanju svojih mej. Prav zato je pomembno, da jim kot starši pomagamo razumeti pomen telesne avtonomije, soglasja in spoštovanja – tako do sebe kot do drugih.

Zavedanje, da ima vsak posameznik pravico do odločanja o svojem telesu, ni samoumevno. Mnogi odrasli so bili kot otroci naučeni, da morajo »biti vljudni«, »poljubiti teto« ali »se ne pritoževati, če jih nekdo objema«. Takšni vzorci se lahko prenesejo tudi na naše otroke, če jih ne ozavestimo in presežemo. Zato je prav najstništvo priložnost, da mladim pomagamo razviti zdrav odnos do sebe, svojih telesnih meja in pravic.

Kaj pomeni telesna avtonomija?

Telesna avtonomija pomeni, da ima posameznik pravico odločati o tem, kdo in kako se ga dotika, kdaj in v kakšnih okoliščinah. To vključuje pravico reči »ne« tudi v situacijah, ki se drugim morda zdijo nedolžne – objem, poljub, prijem za roko ali posedanje v naročje.

Poudariti moramo, da se ta pravica ne začne šele ob prvih spolnih izkušnjah, ampak veliko prej – v vsakodnevnih stikih, tudi z družinskimi člani in prijatelji. Otrok, ki mu dovolimo reči »ne« brez posledic, se bo tudi kot najstnik lažje postavil zase v resnejših situacijah. Telesna avtonomija ni egoizem ali neprimerno vedenje – je osnova za samospoštovanje in varnost.

Kako začeti pogovor z najstnikom?

Pogovor o telesnih mejah in soglasju naj ne bo enkraten, neprijeten »resen pogovor«, ampak del vsakdanjih interakcij. Dobre priložnosti se pojavijo ob ogledu filma, branju novic ali pogovoru o dogodkih v šoli ali na spletu.

Pomembno je, da otroku ne pridigamo, temveč zastavljamo odprta vprašanja: »Kako bi se ti počutil/a v taki situaciji?«, »Kaj bi naredil/a, če bi nekdo vztrajal pri nečem, kar ti ni prijetno?«

Poslušanje brez obsojanja je ključnega pomena. Če najstnik čuti, da lahko odkrito govori, ne da bi bil kritiziran, bo veliko verjetneje, da bo v prihodnje poiskal pomoč ali nasvet, ko se bo znašel v stiski.

Soglasje – več kot le »da« ali »ne«

Koncept soglasja je bistven za razumevanje telesne avtonomije. Pomembno je, da mladostniki razumejo, da soglasje pomeni več kot samo pristanek – pomeni jasen, prostovoljen, informiran in obojestranski dogovor.

Učimo jih, da »mogoče«, tišina ali izogibanje pogovoru niso soglasje. Tudi če nekdo enkrat reče »da«, ima vedno pravico, da si premisli. Če je prisoten alkohol, pritisk s strani vrstnikov ali občutek dolžnosti, soglasje ni več pristno.

Pogovor o soglasju mora vključevati tudi temo digitalnega sveta – kaj pomeni deliti intimne fotografije, kako prepoznati pritisk preko sporočil in zakaj je pomembno, da vedno vprašamo za dovoljenje, tudi ko gre za digitalno zasebnost.

Spodbujanje samozavesti in spoštovanja

Zdrave meje se lažje postavijo, kadar ima otrok visoko samopodobo. Spodbujajmo najstnika, da zaupajo svoji intuiciji, da se znajo postaviti zase in da spoštujejo meje drugih. To vključuje tudi sprejemanje »ne« brez užaljenosti, manipulacije ali pritiska.

Pogovarjajmo se o tem, kaj pomeni zdrav odnos, kako prepoznati rdeče zastavice v vedenju vrstnikov in kako biti dober prijatelj ali partner. Vsak pogovor naj utrjuje zavedanje, da ima vsak pravico do varnosti in spoštovanja – brez izjeme.