Pri učenju Montessori je otrok sam svoj učitelj. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Metoda Montessori je posebna filozofija o izobraževanju in razvoju otrok. Eden najlažjih načinov, da jo lahko razumemo, je, če prisluhnemo, na kakšen način se izražajo učitelji.

K otrokom pristopajo spoštljivo in z doslednimi pričakovanji. Besede so skrbno izbrane tako, da spodbujajo samostojnost in kritično mišljenje. Če želite tudi vi preizkusiti, če bo ta metoda pozitivno vplivala na vašega otroka in njegovo razvijanje samostojnosti in koncentracije, si preberite teh 5 stavkov, ki jih uporabljajo Montessori učitelji.

1) Vidim, da trdo delaš.

Osredotočanje na proces in ne na končni izdelek je ključ pri izobraževanju Montessori. Hvalite otrokovo trdo delo, ne rezultatov tega dela.

Stavke, kot je »Zelo priden si«, lahko zamenjate z »Opazila sem, da si bil včeraj prijazen do svoje sestre in si z njo delil svoje igrače.« To kaže, da opazite otrokovo dobro vedenje, ne da bi ga obsojali.

PREBERITE TUDI: IDEJA ZA IGRO: Skrivnostna vreča po metodi Montessori

2) Kaj meniš o svojem izdelku?

Pri učenju Montessori je otrok sam svoj učitelj. Samoanaliza lastnega dela je del učenja.

Če vas otrok vpraša, ali vam je všeč njegova risba, ga poskusite pripraviti do tega, da o njej razmišlja. Postavljajte mu vprašanja in poskušajte ugotoviti, kaj je razmišljal med risanjem, kako je izbral te barve, kateri del mu je najbolj všeč. Pomagajte otroku, da začne samostojno ocenjevati svoje delo, namesto da išče potrditev pri drugih.

3) Kje lahko to najdeš?

Cilj je, da se otroci naučijo samostojnega dela. In medtem ko je včasih lažje samo odgovoriti na otrokovo vprašanje, kje je kaj ali kako nekaj narediti, je veliko bolje na njegovo vprašanje odgovoriti z drugim vprašanjem, kot je »Kje bi lahko to našel?« ali »Katerega prijatelja bi lahko vprašal za pomoč?".

PREBERITE TUDI: Postavljanje meja: Kako otroku reči NE?

4) Pri čem točno želiš, da ti pomagam?

Včasih je dela preveč. Takrat je dobro otroka vprašati, s čim mu lahko pomagamo. Otroku ne želimo sporočati, da nečesa ni sposoben, a ga tudi ne želimo obremenjevati.

Na primer: Če je otrok utrujen in mora pobrati lego kocke, je to zanj lahko breme. Ni pa nujno, da je situacija vse ali nič. Poskusite otroku ponuditi pomoč z vprašanjem, katero barvo morate pobrati vi in katero barvo bo pobral on.

5) Opazujte otroka

Ta zadnja stvar je najpomembnejša. To govorijo učitelji Montessori drug drugemu in staršem, ne otrokom. Opazovanje nam bo pokazalo, da ima vsako vedenje svoje razloge. Opominja nas tudi, da ne bo vsak otrok shodil do prvega leta in da ne bo vsak otrok bral do četrtega leta.

Opazovanje otroka nam bo omogočilo razumeti, da je vsak otrok edinstven, z individualnimi potrebami, strastmi in talenti, zato ga je treba ustrezno usmerjati. Ne pozabite, da vam lahko opazovanje otroka pomaga, da ga vidite na drugačen način in delate zanj in ne proti njemu.

PREBERITE TUDI: Domača opravila za otroke: Od 2 do 12 let