/11 /11

Otrokom morajo starši omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Da bi dosegli ta namen, imajo pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj ter pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Preživljanje torej nikakor ne pomeni zagotavljanja zgolj življenjskega minimuma (na meji lakote ali revščine), pač pa vključuje tudi izobraževanje, obleko, počitnice, razvedrilo in še kaj - vse tisto, česar so otroci v "normalnih" družinah navadno tako ali tako deležni.

Ni pomembno komu se otrok dodeli, tako mati, kot oče pa imata pravice in dolžnosti do svojih skupnih otrok.

Pomembno pa je vedeti, da za starše velja dolžnost preživljanja otrok, tudi če ne živijo skupaj z otrokom, tudi če nimajo stikov z otrokom in celo, če jim je bila roditeljska pravica odvzeta. Če je enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica, odvzem nima za posledico prenehanja dolžnosti preživljanja. Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

Zakonec ali zunajzakonski partner je dolžan preživljati mladoletnega otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki ni hkrati njegov otrok, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev.

Komu in kdaj pripada?

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, kdo so upravičenci ter kdo zavezanci, torej gre za zakonsko pravico in dolžnost. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če pa se redno šolajo pa najdlje do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

Kako se določi preživnina in v kakšnem znesku?

Preživnina se lahko določi v obliki sporazuma. V kolikor se starša o preživljanju skupnih otrok ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju otrok, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev.

V primeru, da se starša ne moreta sporazumeti o plačevanju in o višini preživninske obveznosti, lahko eden ali drugi vloži tožbo pri pristojnem okrožnem sodišču. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1) določa, da se preživnina odmeri po potrebah upravičenca in zmožnostih zavezanca. To pomeni, da se preživnina odmeri vsakokrat na podlagi specifičnih dejstev posameznega primera. Pri presoji zmožnosti staršev se ne upošteva zgolj njihovo dejansko materialno stanje, pač pa tudi njihova sposobnost, da si najdejo dodatne vire zaslužka. Tako lahko sodišče otroku dosodi relativno visoko preživnino, tudi če je gmotni položaj starša, ki jo je zavezan plačevati, slab, če sodišče oceni, da bi si lahko poiskal dodatne vire za izboljšanje gmotnega položaja.

Kaj storiti, če starš, ki je dolžan preživljati svojega otroka tega ne stori?

V primeru neplačevanja ima upravičenec, ki ima s sodno odločbo oz. z drugim pravnim aktom določeno preživnino, na voljo več postopkov s katerimi lahko izterja preživninski dolg, in sicer:

1. Poda lahko predlog za izvršbo na pristojnem okrajnem sodišču.

2. Zaprosi za nadomestilo preživninske obveznosti iz Jamstvenega in preživninskega sklada.

3. Poda lahko kazensko ovadbo na Ministrstvo za notranje zadeve (policijo) oz. tožilstvo po 194.členu Kazenskega zakonika, ko vse drugo odpove, kot zadnjo možnost.

Postopki in potrebni obrazci za urejanje preživnine ter možnosti v primeru neplačevanja preživnine, so podrobno opisani na spletni strani Društva.

Preberi še:

Predstavitev Društva Preživnina