Za norice je značilen mehurčast izpuščaj.

Ajda Cimperman, dr. med., specialistka pediatrije

/21 /11

Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Velika večina obolelih so otroci, pri katerih bolezen običajno poteka blago, težji potek pa je pogostejši pri starejših in pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo.

Virus noric se prenaša po zraku in s stikom

Bolezen povzroča virus noric, ki se prenaša s kužnimi kapljicami, po zraku in z neposrednim stikom. 90 % dovzetnih oseb zboli v stiku z bolnikom. Dovolj je že prepih skozi vrata sobe, v kateri se nahaja bolnik, in zrak v sosednjem prostoru je že okužen.

Od okužbe do pojava bolezenskih znakov mine običajno 10–20 dni. Bolniki so kužni z izločki žrela dva dneva pred začetkom izpuščaja in še pet dni potem, ko se iz vseh mehurčkov razvijejo kraste. V telo dovzetnega gostitelja virus vstopi skozi dihala in očesne veznice. Virus uničijo detergenti, suh zrak in 70-odstotni alkohol. Po preboleli okužbi ostaja virus v hrbtenjači v mirujoči obliki, ponovno obolenje pa poteka v obliki herpes zostra ali pasavca s skupinami mehurčastih izpuščajev v poteku enega živca.

PREBERITE TUDI: Nalezljive otroške bolezni

Kako prepoznamo bolezen?

Za norice je značilen mehurčast izpuščaj, ki nastane iz sprva drobne rdeče lise ali mozolja v velikosti 2–3 milimetrov. Mehurček z bistro vsebino čez nekaj ur poči, sredina površine se ugrezne, v nekaj dneh pa se gnojno dno posuši v krasto, ki nato po 1–3 tednih odpade. Izpuščaji se pojavljajo v nekajdnevnih zagonih od glave proti trupu in nogam, najdemo jih v lasišču, na zrklih, v ustih, na spolovilu, ne pa na dlaneh in podplatih. Kraste običajno ne puščajo trajnih sprememb na koži.

Predvsem pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo se lahko namesto mehurčkov pojavljajo bule, krvavi mehurji in rane z odmrlim tkivom. Ti bolniki imajo tako kot odrasli, ki so se okužili z noricami, hujše splošne znake bolezni: visoko in dolgotrajno vročino, bolečine v sklepih, glavobol in več zapletov. Najpogostejši zapleti so drugotne bakterijske okužbe kože in podkožja s stafilokoki. Eden od 100 odraslih in 10-krat manj obolelih otrok ima zaplet na osrednjem živčevju, največkrat kot vnetje malih možganov, ki se kaže z zanašanjem pri hoji, s tresenjem rok in nog, z razdražljivostjo in bruhanjem. Okužba navadno nastopi v akutni fazi bolezni, lahko pa tudi do tri tedne po začetku bolezni in izzveni v 2–4 tednih. Predvsem pri odraslih se lahko bolezen zaplete tudi z znaki pljučnice.

Norice so lahko nevarne v prvem trimesečju nosečnosti 

Virus se prenaša prek posteljice predvsem v prvih treh mesecih nosečnosti tudi na plod. 1–2 od 100 plodov okuženih nosečnic doživita zato hudo okvaro, ki se kaže s kožnimi brazgotinami, prirojenimi napakami oči, okončin in možganov ter z gluhostjo. Ker večina žensk preboli norice že v otroštvu, so take okvare izredno redke.

Če ženska zboli pet dni ped porodom ali dva dneva po njem, se pri novorojenčku pojavi huda oblika bolezni, ki je v tretjini primerov smrtna. Če pa mati preboleva norice 16–50 dni pred porodom, novorojenček zboli v prvih 4 dneh po rojstvu z blago obliko bolezni, saj so ga že zaščitila materina protitelesa.

Ob pojavu noric otroku pomagamo z lajšanjem srbenja

Otrokom skušamo pomagati z lajšanjem srbenja in zdravili proti vročini. Kot zdravilo proti vročini za otroke do 12. leta svetujemo paracetamol, nikakor pa ne aspirina, ker ga povezujejo z Reyevim sindromom, ki lahko povzroči smrtno okvaro jeter. Protivirusna zdravila uporabljamo le pri starejših od 12 let in osebah z imunsko pomanjkljivostjo.

• S prhanjem z mlačno vodo večkrat dnevno omilimo srbenje in preprečujemo bakterijske okužbe kože. Kopanje v kadi odsvetujemo.
• Nohti naj bodo čisti in pristriženi, majhnim otrokom pa lahko zaščitimo roke kar z rokavicami.
• Izpuščajev ne mažemo, ker je okužba pod mazili verjetnejša. V zadnjem letu je na tržišču na voljo pršilo, ki zmanjšuje srbenje in možnost drugotne okužbe kožnih sprememb. Nekateri svetujejo proti srbenju antihistaminike.
• Zaradi izpuščajev v ustih naj bolnik uživa ohlajene pijače in mehko hrano brez močnih začimb.

Kdaj je potreben ponovni pregled pri zdravniku?

Pregled pri zdravniku svetujemo, če je otrokova koža postala občutljiva in rdeča in ima škrlatinki podoben izpuščaj, če postane otrok zmeden, ga zanaša pri hoji, ima trd vrat, težje diha, več kot trikrat bruha, ima krvave ali gnojne izpuščaje, vročina traja več kot tri dni, ga močno peče pri odvajanju seča ali je videti hudo bolan.

PREBERITE TUDI: Škrlatinka

Lahko prenos virusa preprečimo?

Prenos virusa lahko preprečimo le z izolacijo bolnika. Od leta 1991 je na voljo živo oslabljeno cepivo, ki je zelo učinkovito in varno. Cepimo dvakrat v razmiku 6–8 tednov. V nekaterih državah (npr. ZDA) je to cepljenje vključeno v redni program cepljenja. Pri nas svetujemo cepljenje predvsem pri otrocih, pri katerih pričakujemo težji potek bolezni, torej tistih z imunsko pomanjkljivostjo, in tistih, ki do 12. leta niso preboleli noric. S cepljenjem preprečimo tudi bolezen pri dovzetni osebi v prvih 2–3 dneh inkubacije.

PREBERITE TUDI: Cepljenje proti noricam

Kakšna je zaščita pred noricami za novorojenčke in nosečnice?

Novorojenčkom, ki so izpostavljeni bolniku z noricami ali zostrom, damo preventivno hiperimune gamaglobuline ali plazmo, prav tako tudi dojenčkom, katerih matere so zbolele pet dni pred ali dva dneva po porodu, ter otrokom z okvarjeno imunostjo, ki niso preboleli noric ali so podatki o bolezni neznani.

Če so dovzetne nosečnice prišle v stik z obolelim, v prvih 20 tednih nosečnosti prav tako dobijo hiperimune gamaglobuline.