|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Intervju z Andrejo Medvedič

Tina Smole, 24.1.2010
Andreja Medvedič je mama, uspešna poslovna ženska in lastnica Sense Wellness cluba. S sinkom in možem je že veliko potovala, prava strokovnjakinja pa je za prehrano svojega sina, ki je alergičen na veliko sestavin, kar je za otroka zelo težavno.

image
/21


Ko so ribe za otroka smrtno nevarne

Pogovor na forumu ...

Mimi002:
Drage moje, potrebujem nasvet. Koliko naj bo otrok star, ko ga prvič pelješ na potovanje? Ne na vikend ali dopust, ampak pravo potovanje.

Pikica:
Mislim, da ni »primerne« ali »neprimerne« starosti. Moja prijateljica zagovarja lasten občutek. Poznam mame, ki so kaj kmalu pakirale kovčke tudi za dojenčke, druge pa so proti temu.

Anazra:
Živijo, dekleta. Poznate Andrejo Medvedič, lastnico Sense Wellness cluba? Z možem sta kar kmalu začela potovati z dojenčkom. Samo nekaj mesecev je bil star. Jaz si tega ne upam.

Andreja_M:
Res je, ko je bil sin star dva meseca, smo šli na daljši dopust na Hrvaško, s tremi meseci smo ga vzeli na potovanje v Španijo, s šestimi pa je šel z nama na Tajsko.

Mimi002:
Na Tajsko ste šli? Tega si pa jaz ne bi upala.

Andreja_M:
Že prej sem veliko potovala in potovanja mi zelo veliko pomenijo. Po porodu sva z možem nadaljevala najin stil življenja. Če ti potovanja veliko pomenijo, vse narediš z lahkoto. Če pa ti potovanja povzročajo en sam stres in k temu nisi nagnjen, potem verjamem, da ti ljudje prvih 5 let ne gredo nikamor. Moje izkušnje so, da je malo več prtljage, to pa je tudi vse.

Anazra:
Pozdravljena, Andreja! Meni potovanja veliko pomenijo, ampak z majhnim otrokom si pa vseeno ne bi upala. Kako pa je bilo s higieno?

Andreja_M:
Gledano za nazaj, pri vseh alergijah, ki jih ima moj sin, moram reči, da sem bila kar pogumna. Otroka pač ne pelješ recimo na Maldive ali nekam, kjer ne nudijo hitre zdravniške pomoči oziroma je nanjo treba čakati 12 ali 24 ur. Na Tajskem pa je za to zelo dobro poskrbljeno, čeprav pri nas večina ljudi misli, da temu ni tako. Mali je bil takrat star šest mesecev, kar pomeni, da smo vse stekleničke tako ali tako sami sterilizirali. Imela sem spakiran velik sterilizator. Pil je mleko v prahu, zmešanega s posebno vodo za dojenčke, ki jo je bilo mogoče kupiti tudi tam. Glede tega ni bilo težav. Ljudje pa so bili nad dojenčkom še posebej navdušeni. Ko smo prečkali mejo v Bangkoku, ga je carinik kar sam vzel iz vozička. Jaz sem kar poskočila, tlak mi je narasel, srce mi je začelo divjati, ... On pa ga je le dvignil, poljubil na čelo in mu rekel, da mora dati prstni odtis. Videla sem, da v tej državi stvari potekajo drugače. Otrok nam je celo prinesel »bonitete«. V vsaki restavraciji ga je osebje takoj, brez kakršnegakoli vprašanja vzelo iz vozička, se z njim igralo, ga nosilo okoli, nekaj časa ga sploh nismo videli.

Mimi002:
Jaz tega ne bi dovolila. Še posebaj ne dandanes, ko nikoli ne veš, če ti bo kdo otroka ugrabil!

Andreja_M:
Ni tako hudo. Hitro sva ugotovila, da je tam otrok sveta stvar, da z njimi zelo lepo ravnajo. Oni so se mu smejali, on pa se je smejal vsem okoli sebe. Do zdaj tega drugod še nisem doživela. To je bil res čudovit dopust na Tajskem.

Marjetica:
To je pa kar drzno, če smem pripomniti. Sama še kar zbiram pogum, da bi z 2-letno Kajo šli na neko potovanje. Pred porodom sem to počela, potem pa so se stvari spremenile.

Andreja_M:
Tudi jaz sem potovala vso nosečnost. No, nosečnost je bila pri meni neko fantastično obdobje, ko sem imela petkrat več energije. Bila sem povsod. Tudi v visoki nosečnosti sem potovala z letali. S prijatelji smo šli na modne revije v London, ko sem bila na koncu osmega meseca.Tudi na druge kontinente sem šla, seveda s posebnimi zdravniškimi potrdili, če bi se slučajno otrok rodil. Med nosečnostjo sem se s kolesom vozila po Amsterdamu, čeprav to ni priporočljivo. V tem času sem naredila trikrat več kot prej. Bila sem kot hrček, ki si dela zaloge. Ampak po porodu pa sem tudi naredila vse, da se moje življenje ne bi radikalno spremenilo.

777luna:
Andreja, če prav vem, si pred leti delala na področju oglaševanja.

Andreja_M:
Ja, zdaj se ukvarjam z bolj mirno dejavnostjo. Delo v oglaševanju ni primerno za mlade mame, mislim, da je tam tempo prehud. Med nosečnostjo sem urejala vse potrebno za odprtje wellness salona – bolj mirne dejavnosti. Zato si nisem ravno mogla privoščiti 100 % relaksacije in sproščene porodniške. To je pač tako, če si sam svoj šef in imaš svoje podjetje.

777luna:
Si kdaj privoščiš popoln odklop, dan brez telefona in podobno?

Andreja_M:
Telefoni so res hud problem. Salon je odprt do 10. ure zvečer in ker obstaja npr. možnost požara ali poplave tudi ponoči, imam telefon ves čas vklopljen. Ves čas sem nekako v stanju pripravljenosti. Kljub temu pa obstajajo tudi omejitve. Včasih mi mali reče: »Mami, če imaš otroka v avtu, se ne telefonira!« in s tem se moram strinjati. J

Marjetica:
Andreja, prej si omenila alergije.

Andreja_M:
Pri nas imamo zelo specifičen in težek primer alergije na ribe in morske sadeže. Je namreč smrtno nevarna. Alergija je tudi na jajca, zelo velike težave povzročata mleko in soja. Ker so jajca in sojin lecitin skoraj v vseh izdelkih kruha, kupujemo le tistih nekaj, ki tega nimajo. Samo v nekaj trgovinah se dobi edina margarina, ki tega nima. Problem je tudi s pakiranim mesom, saj vsebuje sojo, različne E-je, v katerih so skrite te snovi. Alergičen je tudi na paradižnik, melone, ananas in verjetno je tega še kar nekaj, samo ugotovili še nismo, saj določene snovi povzročijo samo srbečico po telesu in se ne pokaže takoj, kako hudo je. Tudi sami testi so nepopolni. V bistvu je znanost na področju alergij še nerazvita v zadostni meri.

Mimi002:
Kaj pa potem sploh lahko je ?

Andreja_M:
Na hrano zelo pazimo. Na razpolago imamo vse sveže meso, krompir, riž, nekaj vrst sadja, ... Ampak če upoštevamo, da otrok »smrtno« sovraži zelenjavo in vse kar je zeleno, potem, vam je lahko jasno, da se moramo zelo truditi, da dobi vse potrebne vitamine, cink in ostalo. Tu nam pomagajo različni vitamini, ki pa bi jih z veseljem zamenjal za kakšen bonbon, ki ga sicer ne sme. Okoli tega imamo neprestane bitke. Včasih mu pokažemo, kaj se zgodi, če poje nekaj, česar ne bi smel. Ampak ribe pa mu nikoli ne damo, ker smo ga že imeli na umetnem adrenalinu na urgenci. Zato stalno nosimo s seboj injekcijo epipena, torej adrenalina. Ta alergija je namreč zelo podobna alergiji na osji ali čebelji pik in je lahko reakcija tudi smrtna.

Mladamama01:
Takšnih stvari je mene zelo, zelo strah. Rodila bom čez dva meseca in ko to berem ali slišim, me kar zmrazi. Pa te alergije izzvenijo ali ostanejo za vedno? Kako sploh to vse ugotoviš?

Andreja_M:
Alergija se vedno začne kazati počasi. Pri nas je bilo tako, da so se začeli pojavljati rdeči izpuščaji, kadar je jedel ribe ali jajca. Na začetku nismo vedeli, kaj je, zdravnik pa je predpisal neko kremo. Nismo vedeli, ali je to dobil od rož ali nečesa drugega. In potem smo počasi ugotavljali, kaj je kaj. Peljali smo ga k dr. Kuharjevi, ki je naredila natančno analizo kožnih testov. Glede zdravljenja smo poskušali tudi druge tehnike, ki jih uradna medicina ne priznava, vendar nam niso pomagale. Samo čas in denar smo izgubljali. Zato se zaenkrat držimo preprostega »zdravila« – izključevanja teh izdelkov in upamo, da bodo alergije minile v puberteti.

Mladamama01:
Torej alergije minejo sčasoma.

Andreja_M:
Ni nujno, tu ni natančne znanstvene razlage. Alergija na ribe lahko traja tudi celo življenje. Poznam otroke in tudi odrasle s to alergijo. En človek mi je pojasnil, da je zanj lahko usodna že ena kaplja ribje omake, ki bi z mojega krožnika kapnila na njegov zrezek. Upam, da bo vse to minilo, v nasprotnem primeru bo moj mali moral s tem živeti vse življenje.

Marjetica:
Kako pa sin to sprejema? Pri nas so pravi napadi besa, če ne dobi prav tistega sladoleda ali bonbona, ki mu zadiši v trgovini.

Andreja_M:
Zelo zanimivo je, da tudi sama skoraj nisem mogla verjeti, da se otrok lahko tako zrelo odzove na tako situacijo. Junija bo star pet let in čeprav je še majhen, se zaveda, kaj sme in česa ne. Če mu nekdo ponudi sladoled, mu odvrne: »Jaz pa sladoleda ne smem.« Lahko namreč je le riževega, ki pa ga je zelo težko dobiti. Tudi če gre mimo sladoledarja s prijatelji, ga ne zamika. Če mene ni v bližini, ljudem okoli sebe pove, na kaj je alergičen, česa ne sme jesti, ali pa celo, da ne ve, ali sme ali ne. Tudi to je zelo zanimivo, kako hitro si je to zapomnil. Dolgo časa nismo ugotovili alergije na mleko. Prej je spil vsaj pol litra do liter mleka na dan, imel ga je zelo rad. Ker je bil pač tako majhen, drugih stvari pa že tako ali tako ni smel. Ko smo ugotovili še to alergijo, smo mu en večer lepo razložili, da v tej steklenički ne bo več mleka, ker zato ne more kakati in smo mu dali čaj ali vodo in je to brez pomisleka razumel. Otroci absolutno dojemajo več, kot pa si mislimo.  

Mimi002:
Kako pa je s prehrano v vrtcu? So kakšne težave? Mu kuhate doma in jo nosite v vrtec?

Andreja_M:
Imamo zelo dober vrtec. Je v bližini moje službe, čez cesto, vsi se med seboj poznajo. So samo tri skupine. Sin zelo rad hodi v vrtec, skrbijo za njega, ima posebno prehrano in ta ni kot v prejšnjem vrtcu, ki je bil večji. Tam so le iz menija izločili hrano, ki je ni smel jesti. Tu pa za njega posebej kuhajo, hrana diši in je dobra. Poleti pa se je zgodila ena napaka. Mislim, da so bili običajni kuharji takrat na dopustih in so malo prepozno opazili, da je na krožniku riba. On sam je trdil, da je to riba in da tega ne sme jesti. Potem so ugotovili, da se je krompir, ki ga je pojedel, pravzaprav držal ribe in ne mi ne oni nismo vedeli, da je alergija tako huda, da je končal na urgenci. Na srečo ni prišlo do dušenja ali česa podobnega, je pa dobil svojo dozo adrenalina. Bil je ves zatečen, zunaj je bilo več kot 30 °C. Zdravnica nam je svetovala, naj se zapremo v velik klimatiziran prostor in nas opozorila, da bomo potrebovali dva človeka, da ga bosta ukrotila. Bil je ves zatečen, nemogoč in na adrenalinu. Tako je oživel, da smo ga komaj lovili – dirkal je, kričal in pel. Ljudje niso mogli verjeti, da je bolan. To je bila zanimiva izkušnja s srečnim koncem.

Pikica:
Moralo je biti kar napeto. Tega si niti predstavljati ne morem. Si zato pri vzgoji mogoče bolj popustljiva, oče pa je tisti, ki je strog?

Andreja_M:
Niti ne. Sicer pa smo po eni strani prav mame tiste, ki – ker smo več časa z otrokom – prve rečemo »ne«. Potem pa smo vedno neskončno ljubeče in popustljive – nagnjene smo k popustljivosti. Očetje so bolj dosledni, mamica razvaja le občasno. Rečeš si: »Eh, saj je revček.« Čeprav točno veš, da te meče na finto. Popustiš – pa čeprav v vsaki knjigi piše, da tega ne smeš narediti. Mislim, da tudi popustljivost, v smislu, da otrok čuti tvojo pripadnost in ljubezen, je v razumni meri vseeno dobrodošla, seveda, če le ne zaide v popolno razpuščenost in otroško samovoljo.

Zzanna:
Je sin kdaj tudi trmast? Izsiljuje v trgovinah? Moja sestra ima trenutno takšne težave in ne ve, kaj naj stori.

Andreja_M:
Pri nas doma se trma dostikrat pojavlja, ampak predvsem zaradi specifičnega načina prehrane. Hitro mu namreč pade sladkor in zato je lahko hitro neskončno siten, dejansko pa je lačen. Zdaj vemo, da mora v takšnih situacijah hitro nekaj pojesti, vsaj nekaj sladkega. Čeprav nekateri pravijo: »Ne daj mu sladkega, preden mu daš hrano!« Pri nas ni tako, v takšnih trenutkih mu dam sladko, če nimam nič drugega, kar navaden sladkor, da pride k sebi, da se potem sploh loti hrane, ker drugače se vrže ob tla in tudi jesti noče več. Zaradi tega se niti ne obremenjujemo niti sekiramo ne več, tako pač je. So pa tudi situacije, ko pričakuje, da bo s trmo dosegel svoje tudi takrat, ko je okoli občinstvo. Na tla se je vrgel tudi že pred ljudmi, a ko je videl, da ne bo dosegel želenega cilja in da občinstvo ne bo vplivalo na moje odločitve, so ti izpadi trme prenehali. Vsekakor pa pazim na razliko med trmo »trmo« in trmo, ki nastane zaradi utrujenosti, lakote in zaspanosti. Treba se je naučiti prepoznavati vzroke trme, potem je trme kot take takoj manj.

Zzanna:
Hvala. Bom posredovala sestri!

Mladamama01:
Andreja, mi lahko priporočiš kakšno knjigo o vzgoji? Zdaj sem v fazi norega prebiranja, ampak samo stvari, ki mi jih kdo priporoči.

Andreja_M:
To bo bolj težko, ker sama nisem prebrala niti ene knjige v celoti – od začetka do konca. Kakšen kos že, v celotni pa ... Zdi se mi, da je vzgoja zelo individualna, pogledi nanjo pa zelo različni. Mislim, da je prav, da poslušaš samega sebe in da se na podlagi lastne izkušnje sam odločiš – vsaka mama ima pri tem nek »notranji prav«.

Zzanna:
Koliko ti pomagajo babice?

Andreja_M:
V naši družini smo vsi imeli otroke precej pozno. Ena babica živi v Mariboru, druga je v Ljubljani, a sta že prestari, da bi se lahko popolnoma zanesel nanju. Seveda z veseljem čuvata svojega vnučka, ampak to pomeni, da midva z možem vse detajlno pripraviva, dava navodila, … Babici pa se predvsem igrata z otrokom, tudi nositi ga ne moreta. To je povsem razumljivo, če si star več kot 75 let. Kakovost je predvsem v stiku z vnučkom.

Pikica:
Potovanja, prehrana, služba, ... Vse skupaj zveni zelo napeto. Imate doma kakšne posebne dneve, ki so namenjeni samo družini? Je mogoče vikend čas za «odklop«?

Andreja_M:
Vikend je pri nas kar sveta zadeva. Takrat se odpravimo v Piran ali kam drugam. To je edini čas, ko smo resnično ves čas skupaj, ker med tednom se niti kaj dosti ne srečamo. Vikende pa preživimo tako, da gremo ven jest, da srečamo druge otroke, da se igramo. On točno ve, da smo čez vikend z njim. Te dni tudi ni nobene varuške, kar je pač čez teden nekako sestavni del delavnika. Vrtec dela do pol petih, meni pa se zdi, da sem takrat ravno sredi dela, in da bi lahko vrtec delal vsaj do petih oziroma pol šestih. Jaz bi ob petih nehala delati in ob pol šestih bi v miru prevzela otroka. Kakšna ura mi zmanjka. Vikendi pa so naš družinski čas.

Mimi002:
Ja, pri nas je tudi podobno. Sicer ni varušk čez teden, ker to nalogo prevzame babica, urnik pa mi je zelo znan. Še nekaj sem hotela vprašati glede potovanj. Kako malček sprejema ogledovanje in muzeje? Pri nas pride v poštev le tisto, kar je všeč naši Petri, drugače je pravi cirkus.

Andreja_M:
Kot kaže, tudi mi prihajamo v to fazo. Všeč so mu topli kraji, kjer se lahko kopa. Predlani je bilo potovanje po Filipinih in riževih poljih še zanimivo, čudil se je vsaki stvari, zdaj pa se že bolj nagiba k stvarem, ki zanimajo predvsem njega. Na novoletnem potovanju po Kubi in pri ogledovanju znamenitosti v Havani je bilo kar precej upornega obnašanja. Spoznala sva, da ga zanimajo predvsem plaže, delfini, razne prireditve, kjer se pleše in kjer so klovni. Hoja po mestu pri 35 °C pa je skrajno nezanimiva, zato ga na taka potovanja ne bomo več vozili. Naša naslednja destinacija bo verjetno Disneyland na Floridi.

777luna:
Ni slabo. Starši, ki otroke vodijo na potovanja že od samega začetka, jim zbujajo interes za svet že od malih nog. Mislim, da je to zelo koristno.

Andreja_M:
Nama z možem potovanja pomenijo veliko in zato sva v to brez težav vključila tudi sina. Ni tako naporno ali zahtevno, kot si nekateri predstavljajo. Dekleta, zdaj pa je moj telefon spet začel cingljati, hvala za klepet in lep pozdrav.

Mimi002:
Hvala tebi Andreja za navdih za potovanje. Mogoče pa se tudi jaz odločim za kakšno Španijo za začetek. Lepo se imej.

Z Andrejo Medvedič je »čvekala« Tina Smole. Imena forumskih oseb, z izjemo Andreje, so izmišljena.
Več o Andrejinih popotovanih z družino, si lahko preberete na www.ringaraja.net/iskrice.

Andreji se za njen čas iskreno zahvaljujemo!

Uredništvo Ringarajinih iskric


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Maj 2008

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...
20
Pomladno potepanje s kolesom
Pomlad prinaša toplejše sončne žarke. Vremenske razmere, primerne za gibanje zunaj, koristijo tako staršem, kot njihovim...
16
Nenadno šepanje otroka - moramo biti zaskr...
Dva tedna po okužbi zgornjih dihal, na primer po prehladu, se lahko pojavi nenadno šepanje malčka ali otroka. Za kakšno ...
10
Deček s posebnimi lasmi, ki so prava redkost
Tale je deček na prvi pogled povsem običajen fantek - ko nosi kapo. Ko pa je brez nje, je nekaj res posebnega. Imam namr...
10



BLOG: Od hiše do hiše, od vrat do vrat ...
Včasih se mi zdi, kot da je tudi pust postal instanten. Hitro po kostum v najbližjo trgovino, malo naokrog po sladkarije...
BLOG: Nakupovanje ni "čas za mamo"
Tuširanje ne bi smel biti odmor, nakupovanje in pregled pri zdravniku prav tako ne. To so osnovne potrebe, ampak izgleda...