|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Obporodne stiske - izzivi duševnega zdravja žensk

mag. Radmila Pavlovič, univ. dipl. psih., 5.3.2016
Čas nosečnosti in poroda ter obdobje po porodu je za žensko predvsem čas telesnih, tudi hormonskih, seveda pa tudi čustvenih in drugih sprememb.

image
Duševne stiske po porodu niso redek pojav.
/11


Življenje z dojenčkom se dostikrat izkaže za trši oreh, kot se je sprva zdelo. Posebej močno se spremembe dotaknejo žensk, pa tudi moških, če z otrokom preživljajo veliko časa. Dogodki v zgodnjem starševstvu so lahko intenzivni in nanje nismo pripravljeni, saj se kot starši ob otroku šele rodimo.
 
Obporodne stiske so še vedno tabuizirana tema, ki ne sodi k idealizirani podobi srečne družine z novorojenčkom, kakršno goji sodobna družba. Obporodne stiske lahko doletijo tiste, ki opravljajo večinsko skrb in nego za otroka, torej tudi pri moških niso izključene. V učinkovitem in idealiziranem sodobnem svetu pa vlada diktat uspešnega življenja in srečnega materinstva in tu preprosto ni prostora, da bi ženske izpovedovale svoje stiske in dileme.


Stiska novopečene mamice

Mamice lahko otroka občutijo kot predmet skrbi, se lotijo »projekta dojenček«, vendar se z otrokom ne čutijo povezane, otrok se od njih tudi odvrača oziroma se pri njih ne pomiri. Pojavljajo se tudi zdravstvene težave, motnje dojenja ali spanja, krči in nenehen napor matere, da bi »obvladala« otroka.
 
Druga možnost je, da se mamice zelo zaposlijo z otrokovimi potrebami, jim sledijo in popolnoma pozabijo nase in na svoje partnerstvo ter nenadoma postanejo popolnoma izčrpane, »tečne« in nesrečne. Otrok je krasen, samo mama ne more več uživati z njim, ker postaja že apatična, ne spi, najraje bi pobegnila daleč proč, vendar jo je tega sram.

Za mater takšno stanje pomeni resno oviro v duševnem zdravju, saj se take ženske pogosto nehote izolirajo, za svoje stanje pa obtožujejo same sebe, kar ustvari začarani krog obupa in krivde. Možnost za pojav stiske je povečana ob ekonomski odvisnosti in nestabilnosti, partnerskih težavah in motnjah v primarni družini, vendar ni izključena niti pri »popolnih« družinah.



Vijolica: Težave z anksioznostjo so se mi začele v 14. tednu nosečnosti. Po mučnem enem mesecu sem se na podlagi pogovorov s psihologi in psihiatri odločila za antidepresive Zoloft. Potem je bilo malo bolje, nato pa so mi povedali, da obstaja možnost prezgodnjega poroda, in sem se spet ustrašila, zato je šlo spet na slabše. Ves ta čas sem se krivila, da otroku delam slabo, da ne bo zdrav, počutila sem se manjvredno. Pred enim tednom pa so se mi pojavile še vsiljive misli, da bom komu kaj naredila, da se mi bo zmešalo, in vsega me je še bolj strah, kljub zdravilom. Ničesar več ne razumem, vsak dan je borba, skušam se zaposliti, partner mi stoji ob strani, pa vseeno ne vem več, kaj naj storim. Rada bi bila srečna mamica in me je strah, kaj bo, ali je to ozdravljivo, ali bom kdaj ponovno zaživela.

(objavljeno na forumu Med.Over.Net – MON)



Stiska mamice ni tako redek pojav

Po ocenah obsežnosti poporodnih stisk v svetu resnejše stiske v obliki poporodne depresije doživlja od deset do dvajset odstotkov vseh novih mater, kar za Slovenijo pomeni od 2000 do 4000 žensk na leto. Verjetno četrtina od njih prestaja težjo obliko depresije. Že blažje oblike depresije ogrožajo ne le matere, temveč tudi razvoj otroka in kakovost življenja družine v celoti. Težje oblike obporodnih stisk pa zahtevajo zdravljenje z zdravili ali intenzivno in strukturirano psihološko pomoč.
 


Iris: Imam tri krasne otroke, najmlajši je štirimesečnik. Ti krasni otroci pa imajo eno sitno mamo, ki se samo dere nanje. Mislim, da sem si naložila več, kot lahko prenesem. Drsim v depresijo, jočem, sem razdražljiva, odklanjam moževo bližino. Jezna sem nanj, ker ne razume, ker mu ne znam razložiti, kaj se z mano dogaja. Ne razume, da nisem sposobna skrbeti za hišo, otroke, položnice, da občasna pomoč ni dovolj. Stanovanje je vedno bolj zanemarjeno, otroci želijo ven na sonček, jaz bi se pa skrila pod odejo in spala in spala ... Zaslužijo si boljšo mamo, jaz pa ne morem več.

(objavljeno na forumu Med.Over.Net – MON)



Oblike obporodnih stisk
1. Tesnoba oziroma strah v času nosečnosti se včasih pojavi kot strah pred porodom oziroma pred tem, da se bo v času nosečnosti zgodilo kaj kritičnega za otroka. Množica informacij in pregledov zdrave nosečnice včasih po nepotrebnem prestraši. Pogosto pa so podatki negotovi in se ne da ukrepati, nosečnice pa lahko samo čakajo in upajo na najboljše. Strah pred porodom žal poveča možnost nepredvidenih težav, saj so nosečnice v stiski in nesproščene, kar seveda vpliva tako na žensko kot na plod.
 
2. Poporodna otožnost se najpogosteje pojavi drugi ali tretji dan po porodu, traja pa nekaj dni. V Sloveniji po ocenah to najblažjo obliko stiske izkusi okoli 14 000 žensk na leto. Znaki lahko vključujejo spremembe razpoloženja, žalost, jokavost, posameznica lahko občuti tesnobo ali je zelo razdražljiva.
 
3. Težja oblika obporodnih stisk je poporodna depresija. Na podlagi primerljivih raziskav ocenjujejo, da v Sloveniji poporodno depresijo doživlja od 1800 do 3600 žensk na leto. Poporodna depresija je bolezen, ki (pogosto) zahteva psihiatrično zdravljenje. Znaki se pojavijo kasneje kot znaki poporodne otožnosti, največkrat v prvih treh mesecih po porodu. Osnovni kazalec poporodne depresije je slabo razpoloženje, izguba zanimanja in sposobnosti doživljanja veselja večji del dneva. Pojavijo se tudi težave na področjih hranjenja, spolnosti, spanja in splošne energije.
 
4. Najtežja oblika stisk je poporodna psihoza
, prizadene pa eno ali dve ženski od tisočih, kar pomeni, da hudo stisko pri nas doživi 18 do 36 žensk na leto. Poporodna psihoza je redko, a zelo resno stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč; njeno zdravljenje je učinkovito. Ženska ne more več skrbeti zase in za otroka, vsiljive misli se pojavljajo večji del dneva, stik z realnostjo je zmanjšan na minimum, nenadzorovano obnašanje in dejanja so vsakodnevna, ženska že ogroža lastno in otrokovo zdravje. V teh primerih mora ženska nujno na psihiatrično zdravljenje, da zdravnik določi ustrezno terapijo.
 
 


Marjetica: Stara sem 33 let in sem v 37. tednu nosečnosti. Pred dvema tednoma se je začelo ... Strahovi, da bo z otrokom še pred rojstvom kaj narobe, da ne bom prispela do tako želenega »cilja«, strah me je hoditi po ulici, ker »kar vidim«, kako me bo kdo porinil, udaril v trebuh, da bo kaj padlo name. Vsega se zavedam, pa si sama kljub nenehnim poskusom racionalizacije ne znam in ne zmorem pomagati. Še več, spravljam se na ljudi, ki mi nočejo nič, me imajo radi in mi stojijo ob strani. Moža neprestano z nečim morim, ga obsojam, kritiziram (ne vem, kako ohranja tako mirno kri in »vse razume«).

(objavljeno na forumu Med.Over.Net – MON)



Pomembna je pravočasna podpora materam

Vse obporodne stiske pa ne zahtevajo psihiatrične obravnave, veliko se da narediti s svetovanjem, podporo in razumevanjem. Izkušnje združenja Naravni začetki s programom Mamazofa so pokazale, da pravočasna podpora materam stisko močno omili ali pa vsaj prepreči njeno stopnjevanje in da se tako lahko uspešno izognejo zdravljenju z zdravili.
 
Mamice podporo opisujejo kot olajšanje, da nekdo sprejme in razume njihovo stisko, zato je pogosto prva reakcija tudi jok. Večina mamic je preplavljenih s skrbjo za otroka, tako da ne opazijo, da zapostavljajo svoje najnujnejše potrebe, kar je lahko eden od ključnih razlogov, da prihaja do stisk. Začetnemu svetovalnemu pogovoru oziroma »priznanju« stiske in nemoči sledi priprava »akcijskega« načrta za vsakodnevno vzdrževanje duševnega zdravja – sprehodi, pogovori s prijateljicami, morda tek ali telovadba, skrb za svoje telo, obisk knjižnice, frizerja, študij, delo, pa tudi redno druženje z mamicami v podobni situaciji. Sprejemanje podpore drugih družinskih članov je za mamice včasih izziv, saj nekatere postanejo zelo navezane na otroka in se od njega še po devetem mesecu starosti težko ločijo.
 
Redno spremljanje in podpora pogosto omogočita hitro izboljšanje akutne stiske mater. Tudi sicer stiske v večini minejo po treh do štirih mesecih, najpogosteje tik pred otrokovim dopolnjenim prvim letom starosti; izzivi zgodnjega starševstva pa ostajajo.
 


Polončica: Imam nekaj mesecev starega otroka, rada ga imam bolj kot lastno življenje, a se bojim same sebe, saj me na trenutke preplavijo misli kot: »Kaj, če malo obrnem glavico – lahko bi mu zlomila vrat, in kaj, če mi pade z balkona???« Mislim – včasih pomislim, da bi ga lahko ubila. Namenoma. V afektu. Sploh kadar ga ne znam potolažiti … in se zgrozim ob tem. Nočem ga ubiti ... Zakaj me preplavljajo take misli, ko pa ga imam raje kot svoje življenje??? Na koga se lahko obrnem? Mislim, da POTREBUJEM PSIHIATRA ...

(objavljeno na forumu Med.Over.Net – MON)



Mamazofa za pomoč pri obporodnih stiskah

Telefon za podporo pri obporodnih stiskah Mamazofa (051 245 013) deluje vsak delavnik od 8. do 16. ure že od leta 2003 in je prva tovrstna ponudba v Sloveniji. Na voljo je tudi individualno svetovanje po e-pošti, na forumu Obporodne stiske (www.mamazofa.org) in osebno (v Ljubljani). Svetovalki sta dr. Zalka Drglin in mag. Radmila Pavlovič, univ. dipl. psih. Imamo tudi podporni tim za pomoč na domu ter več preventivnih in podpornih skupin za mamice z dojenčki Začetnica tudi zunaj Ljubljane.


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Razvojno gibalna vadba za dojenčke in malčke
Kakovostna vzpodbuda staršev za boljši razvoj gibanja, stabilnosti, ravnotežja, mišične moči, … ne škodi nikomur, niti t...
4
Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
4
Poskok v rasti: Dojenček neprestano joče
S t.i. poskoki v rasti se pri dojenčku pojavijo spremembe v ritmu hranjenja, pogosta prebujanja, spremembe v vedenju - o...
3
VIDEO: Vaja za krepitev trebuščka pri doje...
Starši v svojem strahu pred napakami, prenežno in neodločno pristopajo do svojih dojenčkov. S pomočjo tega videa se bost...
3



Otrokovo pismo mami: Draga mama …
To pismo bi verjetno napisal vsak otrok svoji mami, ko odraste. Tisti mami, ki se je zanj brezkompromisno razdajala, zan...
Poporodni krči oziroma krčenje maternice p...
Za starša je porod končan, ko se dojenček rodi. Za porodno osebje pa, ko se porodi tudi posteljica. A za mamico še ni po...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?