/11 /11

Dokler se sami ne preizkusimo v vlogi staršev, pogosto čutimo pravico, da obsojamo in kritiziramo druge starše, kar se dogaja tudi, ko imamo otroke.

Vendar večine stvari zares ne razumemo, dokler nimamo otrok. A nihče ni rekel, da bo enostavno, preprosto nisi verjela, tako kot tudi mama in blogerka Jessica Taylor ne.

Takole je mislila:

1. Med porodniškim dopustom si bom vzela odmor.

Okej, ne da pogrešam razne konference, vsakodnevne vožnje v službo in nazaj, pa tudi vsakodnevno oblačenje, ampak temu se nikakor ne more reči dopust. Zdaj delam dvajset ur na dan, obdana s kakci in bruhanjem, in kar je najhuje – za to sploh ne dobim plačila.

2. Sproščujoče bo iti z dojenčkom na sprehod.

Bo, če ne štejete predhodne priprave na odhod – skoraj dve uri pakiranja stvari, petkratnega preoblačenja dojenčka (ki bo vsakič znova polil), prenašanja in pakiranja vozička v avto s spretnostjo izkušenega ninje in vse to ob poskusu, da se ne bi umazala z otroškim izbljuvkom.

PREBERITE TUDI: Bom s tem početjem razvadila otroka? 

3. Vse bom zmogla sama.

Ne potrebujem pomoči, če ne štejemo ves čas. Želim pomoč 24 ur na dan. Želim stalno pomoč pri vsem, kar počnem.

4. V otroka se bom zaljubila takoj, ko ga bom videla.

Ja, res je, da se takoj ustvari neka nerazložljiva povezava, ampak mislim, da se prava ljubezen gradi postopoma, ko spoznavaš svojega otroka. Trenutno je pri meni v polni moči in raste iz ure v uro, vendar je bilo prvih nekaj tednov tako težkih, da mislim, da sem čutila pravi spekter čustev od ljubezni do sovraštva.

5. Z lahkoto se bom spopadla s poporodno depresijo in čustvi.

Če vas drugače ne obremenjujeta hromeča žalost in obup, se boste morda zlahka spopadli tudi s poporodno depresijo.

6. Utrujenost ni tako grozna, kot pravijo ljudje.

Ne, še hujše je. Torej nič hudega, le da boste izgubili razum!

7. Z lahkoto se bom vrnila na delo.

Ponovno preberite točki 5 in 6.

8. Z lahkoto se bom vrnila v formo, ker ne delam.

Ne samo, da nimate časa, tudi energije in volje ne. Že odkar pomnim, sem zasvojena s telesno aktivnostjo, še bolj zaskrbljujoče pa je, da zdaj ne morem početi čisto nič. Zdaj sploh nimam želje po vadbi, pa tudi če bi, ne bi imela ne časa ne energije.

9. Stvari, ki jih preberem na internetu, ne bodo vplivale name.

To bi bilo morda možno, če svojega dojenčka ne bi hranili dvajset ur na dan in bi bilo vaše edino »okno« v realni svet mobilni telefon. Dobrodošli v Google Madness!

10. Seveda bom dobra mama.

Mogoče na nekaterih področjih sem, v tem, da je otrok zdrav in napreden (POHITI!), a ves čas dvomim vase in v moji glavi je prava zmeda.

PREBERITE TUDI: BLOG: Materinstvo: Normalno je, da delamo napake

11. Dojenje bo čarobna izkušnja.

Bilo je, potem pa je nehalo biti. Izkazalo se je, da za naju ni najboljša izbira. Ni mi bilo lahko sprejeti, da ne bom mogla dojiti, saj tudi družba obsoja in se izogiba mlečnih formul. Po drugi strani pa me je presenetilo, koliko znank, ki so mame, me podpirajo in za to sem jim res hvaležna.

12. Ne bom se zanašala na nasvete drugih mam.

Rekla bom samo to: ne bi mi uspelo brez podpore, ljubezni, vodenja in nasvetov prijateljev in družine. To mislim z vsem srcem. Tako sem blagoslovljena, da imam ob sebi vse čudovite mame in očete. Vedno so mi stali ob strani, ko sem bila obupana in ko me je bilo strah, res vedno. Imela sem tudi nesebično podporo prijateljev, ki nimajo otrok, a so vedno znali povedati prave stvari in najti pravi način za pomoč v najtežjih trenutkih.

Vir: Ringeraja.rs