|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Dermatologi že nekaj časa opozarjajo na škodljive učinke sonca in pomen zaščitnih ukrepov, kadar smo na soncu, še zlasti za dojenčke in otroke.
Ključne besede:

image
/11


Dermatologi že nekaj časa opozarjajo na škodljive učinke sonca in pomen zaščitnih ukrepov, kadar smo na soncu, še zlasti za dojenčke in otroke. Žal pa zagorela koža pri marsikom še vedno velja za znak zdravja, čeprav je zagorelost v resnici znak poškodbe kože. Pretirano izpostavljanje soncu namreč povzroča pospešeno staranje kože in rakave bolezni. Sončenje škodi odraslim in otrokom. V zadnjih letih pa za povrhu postaja delovanje sonca močnejše zaradi povečanega prehajanja nekaterih delov njegovega spektra skozi stanjšano ozonsko plast. Sončni žarki imajo vedno močnejše učinke na kožo. Koliko časa bi otrok smel preživeti na soncu? In kako naj ga zaščitimo?


Preveč sonca že doma

V toplejših dneh le redko pomislimo, da se tudi med sprehodom po mestu in posedanju na terasah  izpostavljamo soncu. Toda v resnici je skoraj 80 odstotkov izpostavljanja soncu povsem naključnega. Zato dermatologi priporočajo, da zaščitne pripravke uporabljamo kar vsak dan. Enako velja tudi za vse športne in druge dejavnosti, pri katerih se zadržujemo na prostem: smučanje, plavanje, hojo v hribe, kolesarjenje, tek, tenis, vrtnarjenje... To naj še posebno upoštevajo mlade mamice, ki se s svojimi malčki v vozičkih pogosto sprehajajo ali pa se dlje časa zadržujejo na prostem, na otroškem igrišču, na vrtu ali na polju. Zlato pravilo je: prav vsak dan moramo zaščititi sebe in otroka, saj šteje vsak dan, vsaka ura, ki jo preživimo na soncu. Učinki delovanja UV žarkov se v koži seštevajo preko celega življenja, zato je vsako namerno ali dodatno izpostavljanje soncu nepotrebno in škodljivo. Zagorela koža je znak, da so v njej nastale škodljive spremembe, ne pa znak zdravja ali znak, da smo dovolj premožni, da si lahko privoščimo počitnice.


Zlati nasveti

Prav vsakdo naj bi upošteval osnovne nasvete za zaščito pred sončnimi žarki:

  • Odpovejmo se sonč- enju ter uporabi solarija
  • Od 10. do 16. ure, ko je moč ultravijolič- nega sevanja največja, se ne izpostavljamo soncu
  • Upoštevamo »pravilo sence«: kadar je naša lastna senca krajša od telesa, se umaknemo v senco. Tega pravila lahko naučimo že majhne otroke
  • Za zaščito uporabljamo obleko, pokrivala in sončna očala. Na odkritih delih telesa uporabimo kemične zaščitne pripravke (krema za sončenje, mleko, mleko v razpršilu...)
  • Dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. Otroke zaščitimo po enakih načelih kot sebe, izogibajmo se soncu in poskrbimo za drugo naravno zaščito
  • Uporabo zaščitnih sredstev prilagodimo dnevnim vrednostim UV indeksa

 

Zagorela koža ni zdrava!

Zagorela koža nikakor ni zdrava. Dermatologi opozarjajo še zlasti starše, naj se do svojih otrok vedejo odgovorno. Že v otroštvu namreč dosežemo kar 80 odstotkov celotne življenjske izpostavljenosti soncu! Izpostavljenost soncu v otroštvu in mladosti se bo zelo poznala na otrokovi koži v odrasli dobi, vsekakor po tridesetem letu. Epidemiološke študije dokazujejo, da pogosto izpostavljanje soncu in pojav opeklin v otroštvu močno povečujejo nastanek pigmentnih znamenj in možnosti pojava kožnega raka v kasnejših letih življenja. Če želimo otroke zavarovati pred poškodbami kože, prezgodnjim staranjem in pojavom kožnega raka, bi jih morali že takoj, ko so to sposobni razumeti, tudi poučiti o zaščiti pred soncem. In nikar ne vztrajajte pri starem razmišljanju, da je porjavel otrok - zdrav otrok. Upoštevajte nova spoznanja dermatologov, če svojemu otroku želite v resnici dobro.

 

Zakaj koža porjavi?

Koža se pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov brani na več načinov. Poleg povečanega zaroženevanja kože je najbolj znan obrambni mehanizem tvorba svetlo do temno rjavih kožnih barvil (pigmentov) – melaninov – zaradi česar na soncu porjavimo. Pigmentacija kože ali pridobivanje tena je dvostopenjski proces. Blaga zagorelost se razvije že po nekaj minutah izpostavljanja soncu in izgine po nekaj urah. Barva je posledica oksidacije že obstoječih melaninov v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov. Kasnejša pigmentacija kože se razvije šele po 24 do 48 urah in je posledica nastanka novih melaninov v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov. Zagorelost je obrambna in zaščitna reakcija kože pred ultravijoličnimi žarki.

Koža je hvaležen organ, ker se redno obnavlja. Ilustrativen je podatek, da se v življenju 80 let starega človeka zamenja približno 1.000 kož. Pri sončenju oziroma prekomernem izpostavljanju soncu pri dejavnostih na prostem pa poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je bistven za njeno obnovo, to je bazalni ali zarodni sloj vrhnjice. Ob ponavljanju poškodb zaradi sončenja se sposobnost celic za obnovo zmanjša. Poškodbe se seštevajo, kopičijo in se čez vrsto let izrazijo v pospešenem staranju, lahko tudi bolezni kože. Koža ne pozabi.

 

Na kopnem in v vodi

Pred soncem se moramo zaščiti na kopnem in v vodi. Na kopnem se moramo zaščititi, tudi če sploh nismo na počitnicah ali na izletu, ampak doma, saj tudi tako lahko prejmemo preveč sonca. Kadar preživljamo dan na prostem, pa je pomembno, da se zavedamo, da so sončni žarki lahko škodljivi tudi na oblačen dan in tudi, če ves dan preživimo v senci. Sončni žarki namreč prodirajo skozi oblake in v senco.

Zato je pametno upoštevati nasvete za zaščito:

  • Oblačila - Oblečemo lahka, a gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in s hlačnicami in se pokrijemo s širokokrajnim klobukom, ki ima krajce široke vsaj od 7 do10 cm, ali čepico s ščitnikom v stilu legionarskega pokrivala. Dodatno zaščito omogočajo oblačila iz posebnih tkanin, ki odbijajo ultravijolične žarke (zaščitni faktor takih oblačil je označen na etiketi), in uporaba pralnih sredstev z dodatkom zaščitnih UV-absorberjev
  • Oči - Oči varujemo s kakovostnimi očali z UV filtrom, ki nudi od 99 do 100 odstotno zaščito pred UV-B in UV-A žarki. Pomembno je, da tudi otroku kupimo kakovostna očala. Zanj niso dobra kakršnakoli očala, ki jih kupimo na stojnici, češ, da jih bo tako ali tako hitro izgubil
  • Obraz - Kožo izpostavljenih predelov, ki je ni mogoče zaščititi z obleko in pokrivalom, zaščitimo s širokospektralnim (UV-A in UV-B) varovalnim pripravkom z visokim zaščitnim faktorjem. Sončni zašč- itni faktor (Sun Protection Factor = SPF), ki opredeljuje zaščito pred UV-B žarki, naj bo najmanj 15, v primerih izpostavljanja izjemno močnim UV žarkom celo do 50+. Varovalni pripravek mora biti fotostabilen in odporen proti vodi. Pri plavanju in drugih vodnih športih za zaščito pred UV žarki, ki prodirajo skozi vodo, uporabljamo »waterresistant« ali »waterproof« varovalne pripravke ali ustrezna oblačila. Če pa ga uporabljamo pri otrocih, poiščimo takega, ki je odporen tudi na drgnjenje s peskom. Toda, pozor! Varovalni pripravki niso namenjeni nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju časa izpostavljanja soncu

 

Kako pravilno nanesti kremo?

Zelo pomembno je, da kremo, ki nas ščiti pred soncem, nanesemo pravilno. To pomeni, da je moramo nanesti v dovolj bogatem sloju, nato pa počakati, da se vpije v kožo. Preverimo na etiketi kreme, koliko časa za to priporoča proizvajalec. Varovalni pripravek praviloma nanašamo na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu in obnovimo zaščito vsaj vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju, obilnem znojenju ali brisanju z brisačo. Na  kožo jih nanašamo enakomerno in v debeli plasti (vsaj eno čajno žličko na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom - skupno za celo telo približno 35 ml), saj bomo le tako dosegli, da bo zaščitni faktor na naši koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. Ne pozabimo še dodatno zaščititi ustnice, veke in uhlje.

 

Nasveti za starše

Po statističnih podatkih bodo otroci do 18. leta prejeli 80 odstotkov celotnega življenjskega
UV sevanja. Ta podatek je strašljiv - v času, ko smo starši odgovorni za otroka, ker sam še ne more predvidevati vseh posledic, otrok lahko zaradi sonca dobi poškodbe kože za vse življenje. Epidemiološke študije dokazujejo, da pogosto izpostavljanje soncu in pojav opeklin v otroštvu močno povečujejo nastanek pigmentnih znamenj in možnost pojava kožnega raka v kasnejših letih življenja. Naloga staršev je dvojna: svoje otroke moramo redno ščititi pred škodljivim sončnim sevanjem, poleg tega pa jih začnimo že zelo zgodaj učiti o tem, kako naj se pravilno obnašajo in zaščitijo pred soncem.

Sami pa upoštevajmo naslednje nasvete:

  • Zelo pomembno je vedeti, da dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, nikoli ne izpostavljajmo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci in jih dodatno zaščitimo z obleko ter s pokrivalom (naravna zaščita). Pri otrocih lahko začnemo po šestem mescu starosti uporabljati varovalne pripravke za zaščito pred soncem na tistih predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, torej po obrazku, vratu, rokah in nogah. Otroke zaščitimo, tudi kadar smo z njimi v senci, saj se UV-žarki odbijajo od površin, kot so voda, pesek, beton in trava. Poleti, v visokogorju in na morju, jih zaščitimo tudi ob oblačnem vremenu, ker UV žarki prodirajo skozi oblake
  • Po 6. mesecu starosti lahko otroke zaščitimo tudi z otrokom prilagojenim izdelkom za zaščito pred soncem z najvišjim zaščitnim faktorjem (poleg zaščite z obleko in senco), predvsem na delih telesa, ki niso pokriti z obleko
  • Otroke primerno oblecimo. Izberimo gosto tkane tkanine, oblačila z daljšimi rokavi in hlačnicami ali kopalne plašče. Izberimo tako obleko, da bo pokrila čim večjo površino otrokovega telesa, hkrati pa otroku ne bo v njen prevroče
  • Otrokom nadenimo na glavo pokrivalo že zjutraj. Izbirajmo klobučke, ki imajo široke krajce, čepice naj bodo izdelane v legionarskem kroju. Le tako dosežemo popolno zaščito obraza, uhljev in vratu. Majhni otroci imajo pogosto opečen vrat, če jim ne poiščemo prave čepice
  • Ne pozabimo pa tudi na sončna očala. Izberimo očala z najvišjo UV zaščito (deklarirano 99 - 100%), ki varujejo oči tako pred UVA kot pred UVB žarki
  • V najbolj vročih urah dneva poiščimo senco. UV žarki so najmočnejši od 10. do 16. ure, zato se takrat z otroki umaknimo v zaprte prostore ali v senco dreves, senčnika, šotora itd. Umaknimo se pravočasno, da bomo preprečili razvoj opeklin – upoštevajmo, da se vnetni odgovor kože na prekomerno izpostavljanje razvije z zakasnitvijo več ur in je pojav rdečine znak, da so opekline na koži že nastale
  • Uporabljajmo izdelke za zaščito pred soncem z najvišjimi zaščitnimi faktorji. Izdelki naj vsebujejo UV filtre proti UVA in UVB žarkom, ki naj bodo fotostabilni ter odporni proti vodi in pesku. Izdelek nanesimo 30 minut pred izpostavljanjem soncu, nato pa vsaj vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju ali obilnem znojenju
  • Malo večje otroke naučimo preprostega "pravila o senci": če je otrokova senca krajša od njegovega telesa, se mora takoj umakniti v senco.

Članek objavljen v Moj malček, julij 2006

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
8
Pet nepriporočljivih praks pri hranjenju s...
Hranjenje s stekleničko že od nekdaj velja za lažji način hranjenja. Verjetno je to razlog, zakaj v preteklosti nihče ni...
6
Dojenčki potrebujejo vitamin D
Pomanjkanje vitamina D lahko vodi v rahitis, to je napaka pri razvoju kosti.
5
Kakšna je prava postelja za dojenčka in ot...
Ko se odpravite v trgovino z otroško opremo, osupli obstanete: koliko različnih posteljic in zibelk! Le katera bi bila n...
5



Ko vam dojenček pade s postelje ...
Hitro se nam lahko zgodi, da v trenutku nepazljivosti nepričakovano naše malo, neubogljeno bitje pade s postelje ali cel...
Zamašen nosek pri dojenčkih
Nos je pomemben del dihalnega sistema in zato ni nenavadno, da nam in še posebej otrokom zamašen nos povzroča precej pre...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?