/11 /11

Najpogostejše otroške nalezljive bolezni

Proti večini otroških nalezljivih bolezni so naši otroci cepljeni, zato se tako redko pojavijo. »Otroške nalezljive bolezni so bolezni za katerimi zbolevajo zlasti otroci. Skupna značilnost teh bolezni je, da otroci po okužbi postanejo odporni. Tako po vnovičnem stiku z okuženo osebo nikoli več ne zbolijo. Izjema med temi boleznimi je škrlatinka, bolezen, ki se pri posameznem obolelem lahko pojavi večkrat. Za otroško nalezljivo boleznijo lahko zbolimo tudi odrasli in to v primeru, da bolezni nismo preboleli oz. nismo bili cepljeni. Po navadi odrasli prebolevamo otroške bolezni težje kot otroci.« pojasnjuje prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., spec. klin. mikrobiol., spec. javnega zdravja.

Med otroške nalezljive bolezni uvrščamo:

• otroško paralizo,
• oslovski kašelj,
• ošpice,
• mumps,
• peto in šesto otroško bolezen,
• rdečke,
• norice,
• škrlatinko.

Obvezno cepljenje

»Program obveznega cepljenja predšolskih otrok v Slovenji vključuje cepljenje proti otroški paralizi, oslovskem kašlju, ošpicam, mumpsu in rdečkam, zato danes teh bolezni skoraj ni več. Poleg zgoraj omenjenih otroških nalezljivih bolezni, ki so zaradi cepljenja postale redkost, pa otroci pogosteje zbolevajo tudi za ostalimi nalezljivimi boleznimi, ki pa niso izključno otroške. To so nam vsem poznane bolezni, kot so prebavne motnje z drisko, okužbe dihal, angine, gripa, glivična obolenja kože in ostalo kar nas in naše otroke prisili, da obležimo v postelji«,  pravi dr. Grmek Košnikova.

Danes večina otroški nalezljivih bolezni preprečujemo s cepljenjem, ki je uspešno, vendar pa v program obveznega cepljenja ni vključeno cepljenje proti noricam, ni pa tudi cepiva proti peti in šesti otroški bolezni in škrlatinki.

Slabe higienske navade – več bolezni

Dr. Irena Grmek Košnik: »Nalezljive bolezni se pogosteje pojavljajo tam, kjer je velika gostota oseb s slabimi higienskimi navadami, kjer gre za slabše možnosti vzdrževanja higiene, socialno ogroženost ali neodporne posameznike. V domačem okolju moramo biti posebej pozorni na higieno rok, higieno pripomočkov za osebno nego, higieno v kopalnici in stranišču, varno shranjevanje živil in pripravo hrane, higieno domačih živali v kolikor živijo v stanovanju ter zračenje. Pri tem je zelo pomembna higiena rok.« 

Nevaren izvor škodljivih mikrobov

»Za hudo umazanijo oz. nevaren izvor škodljivih mikrobov veljajo človeški ali živalski izločki, gnojni izcedki, vlažni organski odpadki, surova živila, surovo meso in drobovina, krpe in gobice za umivanje in pomivanje, prah, prst lončnic, zunanjost embalaže, umazana posoda, denar, kljuke, ročke ali vrvice za potegovanje vode v stranišču in podobno. Tudi v razmočenem ali na umazanem milu, vlažni krtački za roke in v posodi za milo je veliko bakterij, med njimi lahko tudi nevarnih, posebej če imamo na rokah razjede oz. rane. Zato morajo biti posodice za milo takšne, da bo milo vedno suho. Po umivanju si moramo roke obrisati v čiste brisače. V primeru, da se obrišemo na že uporabljeno mesto na brisači, si bomo roke okužili od tistega, ki si rok ni dovolj temeljito umil. Vsak član družine mora imeti svojo brisačo, glavnik, zobno ščetko in brivski aparat, v kolikor ga potrebuje.« svetuje dr. Irena Grmek Košnik.

Kako, na kakšen način se lahko dojenček okuži s hrano?

»Otrok, ki je dojen pri prsih se ne more okužiti z materinim mlekom, saj ob vsakem dojenju prejema hranljivo sveže, ravno prav toplo mleko, bogato s protitelesi in ostalimi zaščitnimi snovmi. Dojenje je za dojenčka, tudi s čustvenega vidika oz. v vzpostavljanju odnosa z mamico, daleč najboljše. Takoj, ko opustimo dojenje in uvedemo stekleničko nastopi tveganje za okužbo. Veliko tveganje predstavljajo razmere na potovanju, v kolikor steklenička ni dobro pomita, v kolikor materino mleko v steklenički stoji dalj časa na sobni temperaturi, v kolikor črpalke za izsesavanje mleka niso dobro vzdrževanje ali če si mleko iztiskamo z umazanimi rokami. Podobno tveganje obstaja tudi pri pripravi adaptiranega mleka in pripravi prvih sadnih kašic. Spoštujmo navodilo, da hrano za dojenčka zavržemo, v kolikor kašice ali mleka ne porabimo takoj in nimamo možnosti hranjenja v hladilniku«, za konec opozarja dr. Grmek Košnikova.

Preberi še:

Norice - najpogostejša nalezljiva bolezen otrok

Nalezljive otroške bolezni