Blegoš je idealen vrh, ki ga lahko osvojite tudi z mlajšimi otroki, z vrha pa je čudovit razgled. Kje začeti pot, da bo za malčke čim nanj naporna in hkrati zanimiva? Kaj vse Blegoš ponuja? Preverite!
Čudoviti razgledi z vrha Blegoša
Foto: Andreja Obal
Foto: Andreja Obal
Foto: Andreja Obal
Foto: Andreja Obal
Foto: Andreja Obal
Foto: Andreja Obal
Foto: Andreja Obal
Poletni vroči vikendi so bili za vse ljubitelje narave in gora idealni za krajše ali daljše vzpone. Naša družina daljših vzponov zaradi starosti otrok (fanta sta stara 20 mesecev in 6 let) še ne prakticira, zato iščemo hribe, ki so toliko naporni, da jih začutijo naše noge, a vseeno ne preveč, da se kateri od otrok ob vzponu ne pritožuje preveč in z negodovanjem pokvari vzdušja družinskega izleta. Osvojitev vrha hriba je svojevrsten izziv, kajti štruklje si je treba zaslužiti.
Tako smo se avgusta povzpeli na Gologlavi Blegoš – 1562 m visoko goro, najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, ki se nahaja med Poljansko in Selško dolino. Vzpon smo se odločili začeti pri Črnem Kalu, ki predstavlja najvišje izhodišče za vzpon na Blegoš.
Kako do izhodišča?
Če se pripeljete iz Selške doline, na cesti Železniki – Zali Log zavijete tik pred Zalim Logom levo proti Davči in sledite zelenim kažipotom za Blegoš oziroma Črni Kal. Če pa se pripeljete iz Poljanske doline, pa na cesti Škofja loka – Žiri v vasi Poljane zavijete desno proti Javorjam in sledite tablam za Blegoš oziroma Gorenjo Žetino. Ko z asfalta zapeljete na makadam, nadaljuje še dober kilometer po makadamski poti do parkirišča.
PREVERITE TUDI: Predlogi za družinske aktivnosti
Vzpon: naravnost po grebenu
Na vrh smo izbrali direktno pot po grebenu na Blegoš. Pot je sicer precej strma, poteka skozi bukov gozd, a se splača »pomatrat,« saj so v lepem vremenu razgledi večji del vzpenjanja vredni tega. Za vzpon smo potrebovali dobro uro, preden smo zagledali pašnike na vrhu Blegoša, kjer so nas »pozdravile« kravice. Opazili smo enega od bunkerjev Rupnikove linije in se povzpeli do vpisne skrinjice in panoramske plošče. Z vrha Blegoša je lep razgled na Polhograjsko hribovje, Porezen, Golake, Kojco, Ratitovec, Julijske Alpe, Koprivnik, Mladi in Stari Vrh, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.
Pot navzgor (Foto: Andreja Obal)
Spust mimo koče
Z vrha smo se spustili mimo dveh bunkerjev do Koče na Blegošu ravno v času kosila, zato smo odločili preizkusiti njihove kulinarične dobrote. Priporočamo krožnik Blegoš (sestavlja ga zelje, klobasa in žganci) in domače štruklje z brusnicami, ki so vsak posebej skuhani v plenici – njihova posebnost in specialiteta.
Do Črnega Kala smo se odločili spustiti po krožni poti. Pri koči smo zavili desno in sledili markacijam prek pašnika in potem navzdol v gozd, vse dokler nismo prišli do makadamske ceste, ki nas je pripeljala naravnost do parkirišča, kjer smo štartali.
Sladka nagrada za uspešen vzpon (Foto: Andreja Obal)
Višina: Blegoš 1562 m, Koča na Blegošu 1391 m Višina izhodišča: Črni Kal (sedlo pod Blegošem) 1100 m Višinska razlika: 459 m Čas: Črni Kal – Blegoš (po poti Blegoš po grebenu) - Koča na Blegošu: 1, 15 uri Koča na Blegošu - Črni Kal (po gozdu in del po makadamski poti): 1 ura Skupaj: 2. 15 uri Zahtevnost: Vzpon po grebenu je kar zahteven, vračanje po makadamski potki ni zahtevno. Lažje se je povzpeti po makadamski poti do Koče na Blegošu in potem na vrh Blegoša. Pot je primerna za družine, ki imajo manjše otroke, ki jih nesejo v nahrbtnikih in za tisti, ki imajo večje otroke, starejše od 5 let, saj lahko že sami prehodijo pot. |
Zanimivosti, ki so lahko izhodišče za zgodbe na poti na vrh
• Ste vedeli, da so tukaj posneli eno največjih ljubezenskih zgodb v zgodovini slovenskega filma, Cvetje v jeseni, v kateri je Blegoš opeval Ivan Tavčar?
• Zgodovinsko pomemben Blegoš, na katerem najdemo bunkerje Rupnikove linije izpred 2. svetovne vojne je pri planincih precej priljubljen. Letos maja je tako potekal že 43. tradicionalni spominsko-rekreativni pohod, ki ga organizira Planinsko društvo Gorenja vas v sodelovanju s planinskim društvom Škofja Loka.
• Obstaja legenda o Blegošu, ki pravi, da pod pobočjem Blegoša izvira bister studenec. Pred davnimi leti se je tam z izvirsko vodo pogosto napajala divjad, zato so lovci lokacijo hitro izkoristili za dober ulov. To ni bilo po godi Dobrim vilam, ki so čuvale naravo Blegoša, zato so se odločile in studenčico uročile. Urok je povzročil, da kadarkoli se je lovec odžejal v izviru, se je spremenil v zajca. A ker so vodo pili tudi drugi obiskovalci gore, so, da ne bi trpeli nedolžni, urok spremenile. Najprej so ga uročile tako, da kadarkoli se je lovec odžejal z vodo iz studenca, se je v hipu spremenil v zajca. Ker pa so vodo pili tudi drugi obiskovalci gore, so kmalu urok spremenile, zato od takrat velja, da kdo pije vodo iz studenca se ne spremeni več v zajca, ampak dobi moč, da dirja po Blegošu in lovi divjad, a je ne ujame. Začarani studenec vam tako lahko pomaga premagati utrujenost, če vas bodo na Blegoš noge težko nosile. Le poiščite ga!
Družba na vrhu (Foto: Andreja Obal)
Več fotografij najdete v galeriji zgoraj - poglejte jih!
Andreja Obal je osebna trenerka, FemFit inštruktorica nosečniške in poporodne vadbe, usposobljena za trening varne vadbe v nosečnosti in po porodu. V vadbenem centru Jeklarna na Vrhniki izvaja individualne treninge in skupinske vadbe za nosečnice in mamice po porodu.
Več informacij glede vadb in individualnih treningov za nosečke in mamice dobite na spletni strani www.premakni.seali prek e-pošte: andreja@premakni.se oziroma telefona: 041 643 753.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: