|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Bio, eko sta verjetno največkrat uporabljeni besedi tega časa. In ne le to. Če bomo v skladu z njima živeli, bomo preživeli in celo nekaj pustili za svoje potomce. Torej za nas, za naše vnuke in mater zemljo.

image
/11




Če je še pred desetimi leti kazalo, da je ekološko pridelana hrana modna muha razvajenega, vsega dobrega in na oko lepega presitega potrošnika, danes ni več tako. Povpraševanje po vsem, kar nosi nalepko eko, je vse večje, zavedanje o prednostih tako označenih proizvodov je vse močnejše.

Toda: ali lahko na slepo verjamemo vsem mogočim ekooznakam? Kaj eko sploh pomeni? Eko je nominalno dražji, toda ali ni v resnici cenejši?

Pojdimo lepo po vrsti.

 

Kaj je eko?

Na kratko povedano, gre za način kmetovanja, ki je prijazen do narave in človeka. Temelji na ravnotežju v sistemu tla – rastline – živali – človek. Ekološka pridelava ne dovoli uporabe kakršnih koli kemičnih sredstev, gensko spremenjenih organizmov in podobno. Za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela uporablja naravne metode (naravna gnojila, živalske vrste, ki uničujejo škodljivce ...), upoštevajo se biološke potrebe živali, gojijo se rastline, prilagojene podnebnim razmeram.



Kako se preusmeriti v ekološko kmetijstvo?

Preusmeritev iz konvencionalne v integrirano in nato ekološko pridelavo traja dve do tri leta, prvi korak v to smer pa naredi kmet, ki mora najprej spremeniti miselnost in način dela. Pri tem mu že prvo leto s subvencijami pomaga tudi država.

»Ko se začneš enkrat ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, vidiš, da to ni nič posebnega,« pravi Mih Lindič, ki skupaj s partnerico Andrejo Hribovšek vodi ekološko kmetijo Pri Jernejk. »Komur je kmetovanje izziv, ne potrebuje kemije. Zgodi se, da pridelka ni ravno veliko, ampak to se zgodi tudi konvencionalnemu kmetu.«

Kmetija v preusmeritvi ali ekološka kmetija z že pridobljenim certifikatom, ki ga mora upravičiti vsako leto znova, ima vsaj eno nenapovedano kontrolo letno. Opravi jo pooblaščeni kontrolor na terenu. Kontrole v laboratoriju, kamor odnesejo vzorce zemlje in pridelkov, so običajno rezervirane za tiste kmete, pri katerih se pojavi sum, da ne upoštevajo vseh ekoloških standardov.


Stanje v Sloveniji

V preteklem letu je bilo 1876 ali 2,4 % vseh slovenskih kmetij vključenih v ekološko kontrolo. Število ekoloških kmetij se vsako leto povečuje. Na primer: leta 2000 jih je bilo 600. Čeprav podatki na prvi pogled delujejo spodbudno, pa smo še daleč od nekaterih evropskih držav. Tako je bilo v Avstriji že pred petimi leti 10 % vseh kmetij ekoloških in te so v celoti zadovoljile povpraševanje po teh izdelkih na domačem trgu. V istem obdobju je imela Danska celotno mlečno pridelavo ekološko.

Slovenija ima, glede na naravne danosti, odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj ekološkega kmetijstva, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ekološko kmetijstvo je prioritetni način kmetovanja, zato država namerava z različnimi ukrepi delež ekoloških kmetij v Sloveniji do leta 2015 povečati na 15 %.


Ekozdruženja

V Sloveniji je neverjetno število društev, združenj, skupnosti pridelovalcev in predelovalcev ekoloških proizvodov. Kot prvo tako društvo, ki je delovalo na področju ekološkega kmetijstva, je bilo leta 1988 ustanovljeno Društvo Mikrokozmos s svojo Vrtičkarsko univerzo. Tri leta pozneje je bilo ustanovljeno biodinamično društvo Ajda, ki je še danes med najpomembnejšimi in najdejavnejšimi na svojem področju. Omenimo še Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki je temeljna organizacija ekoloških kmetov v Sloveniji.

Številni med njimi pod svojimi blagovnimi znamkami tržijo svoje ekoproizvode in izdelke, kar vnaša med potrošnike nemalo zmede. Svoj grafični znak imajo tudi v Sloveniji uradno priznane ustanove, ki ugotavljajo in kontrolirajo ekološko pridelavo ter podeljujejo certifikat. To so Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor, Bureau Veritas iz Ljubljane, ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in vinarstvu, Maribor. Njihov certifikat je najbolj verodostojno potrdilo.

Izkušnje iz tujine kažejo, da je 90 do 97 % proizvodov, označenih s katerim koli znakom eko ali bio, dejansko takih. Položaj v Sloveniji naj bi bil celo boljši. Če pa želite biti povsem prepričani, da je solata vaše branjevke resnično ekološko pridelana, zahtevajte, da vam pokaže certifikat pristojne ustanove.

 

Od ekoloških tržnic do spletnih trgovin

Na prelomu tisočletja smo Slovenci dobili prve ekološke tržnice in do danes so postale del stalne ponudbe na živilskih tržnicah večjih mest. Meščani so bili in ostali največji povpraševalci po ekološko pridelani hrani. Skoraj istočasno so tudi veliki trgovci spoznali, da bo nekaj prostora na trgovskih policah treba nameniti izdelkom z oznakama eko in bio. Pionir na tem področju pa je bilo podjetje Kalček, ki je svojo prvo trgovino z ekološko pridelanimi izdelki odprlo v Ljubljani že konec osemdesetih let.

Danes se prodaja ekoloških pridelkov in izdelkov seli na internet, kjer najdemo tudi slovenskega ponudnika. Pozabite na vlačenje težke košare s tržnice! Namestite se v svoj naslanjač, malo poklikajte in vaš ekokorenček bo doma!


Eko od A do Ž

Pojem ekološki se že dolgo ne nanaša več le na živilske pridelke in proizvode. Danes poznamo ekološka čistilna sredstva, pri katerih naj omenimo predvsem zelo priljubljene indijske pralne oreščke, ki se uporabljajo tako za pranje perila kot za pomivanje posode. Poznamo ekološke hiše in ekološko hišno tehniko, ekološke sanitarije in ekološke gospodinjske aparate, ekološke barve in ekološko notranjo opremo. Ekološko se lahko tudi oblečemo in obujemo.


Mih Lindič in Andreja Hribovšek, ekopridelovalca

»Ekološko kmetijstvo bi lahko prehranilo ves svet,« je prepričan Mih Lindič, vendar sta tu dve veliki oviri. Ena sta močna farmacevtska in kemična industrija, druga je način razmišljanja nekaterih kmetov. »Treba jim je razložiti vse prednosti ekološkega kmetijstva.«

»Dejstvo je, da je na ekološki kmetiji dosti več dela. Namreč konvencionalni kmet se zemlje sploh več ne dotakne! On ne dela z zemljo, ampak s stroji! Če hoče posejat njivo s pšenico, se nekajkrat usede na traktor da pobrana, zorje, poseje, poškropi in požanje. Ekokmet potrebuje za to neprimerno več časa. Zato je ob enakem vložku dela pridelek na ekološki kmetiji seveda dosti manjše od konvencionalnega kmetijstva, če pa se ekokmet zavzame, bo pridelek na enaki površini enak.”

»Če primerjamo samo količino vloženega dela, je ekohrana zelo poceni,« je prepričan Mih. »Če na primer povprečna družina poje za 30 evrov konvencionalno pridelane zelenjave na teden, bi to pomenilo 45 evrov za ekološko pridelano zelenjavo. Meni se to zdi še vedno zelo poceni, če začnemo računati, koliko zapravimo za zdravila, ko zbolimo zaradi konvencionalne hrane.« Kaj je torej ceneje: akcijske cene ali zdravje?

 

Ekominusi

Zdravje je naše največje bogastvo, ampak dokler smo zdravi, je to samo ena od zaprašenih ljudskih modrosti. Poleg tega so ekoskeptiki prepričani, da »danes nič več ne more biti eko, ker je tako ali tako že vse umazano, od zemlje do vode in zraka.« Hm, je rešitev potem ta, da zemljo, vodo, zrak zastrupljamo še bolj?

Seveda pa ima ekološka pridelava tudi svoje slabosti: sredi trde zime vam ne more postreči s svežim paradižnikom, ker narava tega v tem času ne dopušča. Zgodi se tudi, da vsi pridelki nimajo ravno manekenskega videza. Se je današnji razvajeni potrošnik pripravljen odpovedati temu, sedaj že samoumevnemu, razkošju?


Ekoplusi

Ekološko pridelana in predelana živila:

- ne vsebujejo pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, sintetičnih dodatkov in podobnih snovi, ki škodujejo zdravju;

- ne vsebujejo umetnih barvil in arom, ki povzročajo različne alergije;

- vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, antioksidantov in hranljivih snovi, ki ohranjajo naše zdravje.


Avtorica članka: Nives Cvikl

Članek je bil objavljen v 20. številki revije O osebnosti.



Vaje tibetanskih lam za ženske
V knjigi praktika zdravja sibirske doktorice in zdravilke Valentine Ramiro so prvič predstavljene vaje tibetanskih lam z...
3
Japonski proizvajalci avtomobilov najbolj ...
Ena izmed vidnejših posledic trenutne ekonomske krize je, da se novi kupci avtomobilov intenzivno osredotočajo na učinko...
2
Ročno pranje posode
Za ročno pranje posode moramo enostavno vzeti naše domače milo (ali pa kupljeno), ga naribati s strgalnikom ali nožem za...
2
Prva solarna vas v Sloveniji
Na Koroškem je zraslo že šest sončnih elektrarn, ki skupaj proizvedejo 148,93 kWp energije iz obnovljivega vira.
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Kako razvijati otrokov čut za ekologijo?
Če želimo, da bo otrok skrbel za naš planet Zemlja zares "iz srca", mu moramo pomagati "začutiti" Mater Zemljo. Mu j...
Čigave so stopinje v snegu?
photo
Prepoznavanje stopinj v snegu je zanimiva in poučna igra, o stopinjah se lahko pogovarjamo kar na sprehodu.




Plenička
Ines_L

Kdaj ste žačele odvajati svoje malčke od pleničke?

pred 1. letom (15%)

med 12. in 18, mesecem (21%)

po 18 mesecu (64%)


Število vseh glasov: 39

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!