|      
Želiš odstopiti?
Preden se dokončno odločiš, se seznani s posledicami te odločitve.
V kolikor potrdiš svojo odločitev, da odstopiš, bomo v tvoj spletni brskalnik namestili piškotek, ki nam bo omogočil, da te ob vsakem obisku do vključno 13. novembra 2014 prepoznamo in ti zagotovimo nemoteno uporabo portala, brez prikazovanja Ringarajinih dreves in igralne kontrole ob desnem robu ekrana.

Hkrati ti bodo odštete vse do sedaj zbrane točke in žal izgubiš tudi pravico do morebitnih prisluženih nagrad.

Želiš še vedno odstopiti?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Punce v šoli me ne marajo

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 14.10.2017
Ko mi je hčerka potožila, da je tako punce kot fantje v šoli ne marajo, so me najprej prelili številni občutki - od občutkov strahu in jeze do žalosti in nemoči. Pa nazaj do jeze in strahu. Kako naj ji pomagam, me je zbadalo v možganih in srcu.

image
Normalno je, da smo starši prizadeti, če je otrok izločen.
/11


Helena, nikar se ne prenagli in najprej previdno preveri, za kaj sploh gre. Hči je namreč ne samo visoko senzitivna, temveč tudi zelo močno čustvuje, zato jo velikokrat odnese v neko občutenje, ki se medtem, ko se jaz ubadam z njim in iščem možne rešitve, včasih prelevi tudi v totalno nasprotje.Tako se je že večkrat izkazalo, da je hči en dan jokala, kako je nihče ne mara, drug dan pa se s puncami veselo objemala. Normalno, da sem bila zmedena in zato toliko bolj previdna.

Toda daljši večerni pogovor (ko se mi med večernim crkljanjem najraje "odpre") je vendarle izkazal, da gre za občutek, ki ni le hipne narave, temveč se ji ponavlja že dlje časa. V resnici mi že od prvega razreda naprej toži, da ima težave s sošolkami. Ok, kdaj tudi s fanti, toda za te sva skupaj ugotovile, da so "normalne". Pač fantje kot fantje ne marajo punc.

Ker se z možem zavedava, da hči niti pod razno ni angelček in zagotovo zna biti tudi naporna prijateljica, sva hčerko najprej vprašala, zakaj meni, da je sošolke ne bi marale in jo vztrajno opogumljala, da je v odnosu do prijateljic spoštljiva in prijazna.

"Pa saj sem prijazna, toda še vedno me ne marajo!" mi je hči večkrat odvrnila.

Kaj naj ji rečem? Da so punce nesramne in hudobne? Seveda, da ne, čeprav sem točno to čutila v sebi. Jezo do hčerinih sošolk, ki so prizadele mojo hči. Če hočeš hčerki zares pomagati, se boš morala iztrgati iz teh otroških občutkov, mi je govoril zrel glas v meni. Ok, kako ji lahko pomagam oz. kaj lahko kot mama sploh storim?

Tako v prvem in drugem kot sedaj tretjem razredu sem čutila, da situacija ni tako težka, da bi se morala pogovoriti z učiteljico. V številnih pogovorih z učiteljicami sem tudi zaznala, da se zavedajo, da imajo punce vsakodnevne spore, pri katerih jim kdaj pomagajo, kdaj pa tudi pustijo, da spor uredijo same. S čimer se sama popolnoma strinjam in učiteljice pri tem podpiram. Zato sem vedela, da tudi moje vmešavanje ne bo prineslo pravega učinka. Predvsem pa bo hčerko oropalo pomembnih življenjskih lekcij, ki se jih mora naučiti sama, ne pa, da jih namesto nje rešuje njena mama.  

Preostalo mi je torej le to, da sem hči zbrano in s pristnim zanimanjem poslušala, ko mi je razlagala vse detajle njenih odnosov s sošolkami. Jo vmes opozorila, kaj se je meni zdelo iz njene strani neprijateljsko in ji svetovala, kako bi podobno situacijo lahko naslednjič rešila drugače. Jo tudi opozorila, kdaj je preveč popustila pri svojih mejah na račun prijateljstva. Ter ji vmes zaupala tudi kakšno svojo zgodbo iz šolskih dni. Tako sva skupaj iskali vzroke, rešitve, boljše poti, njena občutenja in občutenja njenih sošolk ter le življenjska spoznanja o prijateljstvu. 

"Veš, v resnici so odnosi s sošolci zahtevna naloga, zato je normalno, da se kdaj tudi skregate in ne marate. Tudi pravo prijateljico je težko najti - tako v otroštvu kot v odraslosti. Ko gre za odnose z drugimi, je pomembno, da dobro poskrbiš zase - da se pač ne družiš s tistimi, ki se do tebe ne vedejo spoštljivo, hkrati pa skrbiš, da si ti do vseh sošolcev spoštljiva. Tudi do tistih, ki ti niso všeč in jih ne maraš," sem nekako zaključila najin pogovor in začutila, da je hčeri lažje.

Verjetno niti ne toliko zaradi mojih modrih nasvetov kot tega, da sem ji prisluhnila, jo vzela resno in ji pokazala, da mi ni vseeno, kako se počuti. Da sem jo zares videla in sprejela takšno, kakršna trenutno je - tretješolka, ki ima težave s sošolkami.

 

Helena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.
Izdelava zeliščnih pripravkov za otroke
Znanje, ki sem ga pridobila kot otrok, je neprecenljivo. Izjemno pomembno je, da otroke že zgodaj vpeljemo v svet naravn...
11
Vnetje oči (konjunktivitis) pri otroku
Vnetje oči je pri otroku lahko dokaj pogost pojav. Kadar se pojavi v vrtcu ali šoli, se ponavadi prenaša iz otroka na ot...
6
Črevesna zapora
Ileus je motnja v prehodnosti črevesa. Vzrok za motnjo je lahko mehaničen ali pa funkcionalen. Simptomi in znaki so odvi...
5
Tretjič mama
"To, kar starejša otroka ob prihodu dojenčka zares potrebujeta, ni enak delež maminega in očetovega časa, temveč prip...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Razvoj fine motorike
photo
Razvoj fine motorike (majhnih mišic in mišičnih skupin) naših otrok je izjemnega pomena in zahteva usklajeno delovanje o...
Kako postati srečen starš?
Čeprav se nam včasih zdi, da bi potrebovali le več časa in denarja, pa bi bila vsa družina srečna, smo to, kje lahko sta...




Dobri možje
Admin

Kateri "dobri mož" obišče vašo družino in obdari vaše otroke?