Na vsakem koraku se srečujemo z najbolj nevarnimi strupi, za katere niti ne vemo ali pa mislimo, da gre za človeku nenevarne snovi za vsakdanjo uporabo. Ampak temu ni tako! Gre za strupe, s katerimi škropimo pridelek, čisitmo, uporabljamo za nego.
Zadnja desetletja smo priče hitrega naraščanja uporabe kemikalij, pripravljenih in embaliranih za domačo uporabo. Vsa ta silna ponudba naj bi nam olajšala vsakdan, nas razbremenila nepotrebnega fizičnega dela ali pa enostavno le povečala našo učinkovitost.
Domača ˝špajza˝ tako vse bolj postaja pravi pravcati kemični laboratorij, družinska kopalnica pa skladišče številnih in seveda ˝nujno˝ potrebnih pripomočkov za vsakdanjo nego.
Povprečen potrošnik je namreč zelo slabo poučen o vseh potencialnih nevarnostih, ki jim je izpostavljen, in tudi učinki predpisane državne kontrole in institucionalnega nadzora so dokaj omejeni.
Posledica takega stanja je vrsta problemov, od nepričakovanih nesreč do zastrupitev, alergij in številnih drugih znanstvenih problemov.
Industrijsko, kemično podprto kmetijstvo nam ponuja silne tonaže pridelkov. Toda hrana, ki jo proizvaja industrijsko kmetijstvo, je dodobra zastrupljena.
Narava je najboljši računovodja in še boljši izterjevalec, saj vse strupe, ki jih potresamo v naravo, dobimo povrnjene nazaj v svoje krožnike in kozarce.
Spisek človekovemu zdravju nevarnih snovi v naši prehrani je obsežen, predolg, da bi se lahko počutili varne in srečne.
Naj jih naštejem le nekaj:
- vsi biocidi, med katere spadajo fungicidi, herbicidi, in insekticidi,
- antibiotiki in hormoni v mesni hrani,
- težke kovine, radioaktivni izotopi, organske kisline, ostanki ogljikovodikov,
- številne kemikalije iz tehnologij kemičnega procesiranja hrane,
- ostanki belil, topil, voskov in barvil, endotoksini,
- ostanki žuželk in zajedavcev, iztrebki glodalcev, kontaminanti, ki izvirajo iz skladiščenj in prevozov,
- biološki kontaminanti, kot so bakterije, glivice in virusi, itd.
Vsa ta silna poplava strupov in njihovih ostankov v naši prehrani nam načenja naše zdravje in povzroča obilje zdravstvenih težav.
Dvakrat premislimo, kako se bomo lotili gnojenja rastlin, zatiranja škodljivcev, katere snovi bomo prinesli v svoj dom!
Narava nudi mnoge alternativne vire, zato recimo odločno NE pesticidom in drugim nevarnim strupom v "neškodljivih" preoblekah, a dolgoročno škodljivim učinkom.
Nejevernim Tomažem, a tudi drugim priporočamo tele šokantne knjige:
1. Zaton Prometejeve dobe, Anton Komat
2. Pesticidi, ubijalci življenja, Anton Komat
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Eko igre za prosti čas
Vrtec Miškolin, Enota BLOK, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tatjana Žinko
4
Star papir – več zbranega starega papirja...
Papir predstavlja petino hišnih odpadkov. Tradicija ločenega zbiranja papirja je pri nas, predvsem po zaslugi mladih, že...
3
Slina, zdravilni eliksir
Verjeli ali ne, narava nas je obdarila s sestavinami, ki nas lahko zdravijo in okrepijo. Ena izmed njih je tudi slina, k...
3
Vodni odtis
Vsak Evropejec v povprečju porabi od 100 do 200 litrov vode na dan.
3