|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Resnične zgodbe: Nedonošenčki

Uredništvo Ringaraja.net, 20.1.2015
Preberite si zgodbe osebja, ki že vrsto let skrbi, da za dlan veliki otroci uspešno naredijo prve korakce v svetu. Med zgodbami je tudi zgodba staršev, ki sta se jima rodila dvojčka - nedonošenčka s srečnim koncem.

image
Kdo skrbi za ta drobna bitja v ljubljanski porodnišnici?
/91


Zgodba dr. Lilijane Kornhauser Cerar

Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med. je vodja Enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev na ljubljanski porodnišnici, obenem tudi predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom. Pravi, da se je zaradi izjemnega napredka neonatologije (veja medicine, ki se ukvarja z novorojenčki) preživetje najmanjših nedonošenčkov, predvsem tistih, ki so rojeni več kot tri mesece prezgodaj in ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram, močno povečalo. O nedonošenčkih in delu z njimi pa je povedala še marsikaj zanimivega.


  • Osnovna dejstva o nedonošenčkih...

“V svetovnem merilu je vsak deseti otrok rojen prezgodaj, kar samo v Evropi pomeni pol milijona nedonošenčkov vsako leto. V Sloveniji se lahko pohvalimo z nižjo stopnjo prezgodnjega poroda, le okrog 7%, vendar je to še vedno 1400 nedonošenčkov na leto. Njihovo število kljub napredku medicine – ali pa prav zaradi njega - narašča; tudi zato, ker v večini primerov še vedno ne poznamo razloga za prezgodnji pričetek poroda in ga zato ne moremo preprečiti. Malo pa tudi zaradi tega, ker današnja medicina daje možnost zanositve tudi tistim, ki jim zaradi kronične bolezni ali neplodnosti ne bi bilo dano materinstvo, a jih življenjsko ogrožajo kasni tedni nosečnosti, zato je potrebno porod sprožiti prezgodaj.”

“Prezgodaj rojeni otroci vsaj nekaj dni ali tednov, nekateri pa celo mesecev, potrebujejo podporo aparatov in za tako posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja, zato “v statistiki” predstavljajo največjo skupino “bolnikov”. Mnogi, ki so rojeni le nekaj tednov prezgodaj, potrebujejo po rojstvu predvsem dodatno toploto in potrpežljivost pri hranjenju. Med nedonošenčki pa so tudi otroci, “majhni” komaj za dlan, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram – v Sloveniji je vsako leto skoraj sto takih. Vsak od njih je svoja zgodba, vsak bije skupaj s starši in medicinskim osebjem boj za preživetje, za zdravo, ustvarjalno in zadovoljno življenje.”

“Rojstvo nedonošenčka je dogodek, ki je večinoma nepričakovan in pri starših in drugih svojcih povzroči občutek nemoči, strahu, celo obupa, ko vidijo svojega drobnega nebogljenega otroka, kako se na intenzivnem oddelku ves prepreden s cevkami, žičkami in aparaturami bori za življenje. Čeprav osebje skuša staršem nuditi veliko pojasnil, kaj se dogaja z njihovim otrokom, pa jim njihove besede pogosto niso jasne, zdi se jim, da so veliko preslišali ali napačno razumeli, pa se bojijo ponovno vprašati. V ljubljanskem Društvu za pomoč rojenim otrokom smo zato pred skoraj desetletjem pripravili priročnik Vaš nedonošenček. Besedilo smo napisali zdravniki – porodničarji in pediatri, psihologinja, medicinske sestre in fizioterapevtke z željo, da na razumljiv in čim bolj preprost način razložimo, zakaj se nekateri otroci rodijo prezgodaj, kakšne težave lahko pri njih pričakujemo, kako in s kakšnimi aparati jih zdravimo ter kako lahko starši sodelujejo pri zdravljenju in negi svojih drobižkov.”

“V teh kriznih časih, ko marsikdaj ob mnogo manj grozečih pogojih ne znamo biti več optimistični, so prav ta drobcena bitja vzor in dokaz, da sreča ne pride sama od sebe, a z odločenostjo za pot navzgor, vztrajnostjo in prepričanjem, da je življenje vredno živeti, lahko dosežemo tudi tisto skoraj nemogoče.”

 

  • Pomembnost bližine mame za nedonošenčka

“Inkubator, v katerem prve tedne ali mesece prebiva nedonošenček, nudi toploto in vlago ter zaščito pred hrupom, svetlobo, prepihom in mikrobi iz okolice. Čeprav je cena sodobnega inkubatorja primerljiva s ceno avtomobila višjega razreda, pa je to le ena od za varno preživetje potrebnih aparatur. Mnogi potrebujejo pomoč pri dihanju z 'umetnimi pljuči - respiratorji, ki so prilagojeni majcenim, ranljivim dihalom, za dovajanje zdravil in posebne prehrane v žilo ali želodček potrebujejo natančne črpalke, ki vsako minuto počasi in nadzorovano potisnejo v telo tudi količine, manjše od desetine mililitra. Nedonošenčki, ki imajo zlatenico, potrebujejo posebne svetilke, s katerimi jim obsevamo kožo in spreminjamo za možgane nevaren rumeni pigment bilirubin v nenevarnega, ki ga otrok izloči s sečem. Njihovo dihanje, bitje srca, nasičenost krvi s kisikom, krvni tlak, koncentracijo ogljikovega dioksida v izdihanem zraku in krvi spremljamo s posebnimi monitorji življenjskih funkcij, saj že majhno odstopanje od primernih vrednosti lahko povzroči dolgotrajne posledice. Delovanje organov je treba pogosto preverjati z ultrazvočnim aparatom, ki mora biti opremljen s tipalom, prilagojenim najmanjšim glavicam, srčkom in trebuščkom.”

“Poleg nujno potrebnih aparatov je za uspešnost zdravljenja izjemnega pomena izkušeno medicinsko osebje: med porodom zdravniki porodničarji in anesteziologi ter babice, na oddelku za intenzivno zdravljenje in nego pa zdravniki pediatri  oziroma neonatologi, medicinske sestre in babice, fizioterapevtke in psihologinja. Psihologinje še posebej poudarjajo, kako je za dolgoročni razvoj drobižkov, pomembna bližina mame: najboljši je neposreden stik 'koža na kožo' ali  kengurujčkanje, ki vrne mamo otroku in otroka mami.”

“Večino nedonošenčkov odpustijo domov, ko »znajo dobro piti po cuclju ali se dojijo, ko dobro nadzorujejo telesno temperaturo in ko znajo njihove mame brez strahu in dvomov poskrbeti zanje. Za večino nedonošenčkov je to tri do štiri tedne pred datumom pričakovanega poroda.”


Strokovno in predano medicinsko osebje, ki skrbi za “za dlan velike malčke”

Na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev v ljubljanski porodnišnici za preživetje "za dlan velikih otrok", ki so prezgodaj prišli na svet, skrbi izkušeno in srčno osebje. Od njih in tudi od drage medicinske opreme, je odvisno preživetje teh malih dojenčkov in veselje ter sreča družine. 

 

doc. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med, predstojnica Porodnišnice Ljubljana

“Prezgodnji porod je eden od največjih svetovnih medicinskih problemov danes. Ocenjujejo, da je bilo leta 2010 v svetu okoli 15 milijonov prezgodaj rojenih otrok, kar je 11% vseh živo rojenih; 84% jih je bilo rojenih med 32.–37. t.n. Več kot 60% vseh PP je v južni Aziji in subsaharski Afriki (kjer se rodi 52% vseh Zemljanov), v nekaterih afriških državah imajo do 18% PP. V razvitem svetu vodijo ZDA s približno 12%, v Evropi pa so deleži med 5% (na Finskem, baltske države, Francija, Švedska) in 12% (Češka). Vzrokov, zakaj so deleži tako različni, je veliko. V Sloveniji imamo relativno nizek delež prezgodnjih porodov (PP) – 7%. In zelo dobro preživetje prezgodaj rojenih otrok. Zasluge, da je preživetje zelo dobro, imajo naši odlični neonatološki timi. Vzroki za relativno nizek delež prezgodnjih porodov so številni. Začne se z dobro zdravstveno vzgojo prebivalstva in dobrim zdravstvenim varstvom žensk. V Slo imamo najnižji delež splavov med mladostnicami v Evropi. To kaže na to, da imajo naši mladostniki »zdrav« odnos do spolnosti, se pravilno obnašajo in uporabljajo zaščito, kar je posledica dobre zdravstvene vzgoje. S tem ohranjajo reproduktivno zdravje. Ko ženske zanosijo, pridejo zgodaj na prvi pregled, velika večina že pred 10 tednom nosečnosti, nato hodijo na redne preglede. Na teh pregledih ginekologi ocenjujemo tveganje posamezne ženske za PP in iščemo tiste, ki imajo višje tveganje. Vsem svetujemo glede zdravega načina življenja, saj npr. kajenje, nepravilna prehrana in debelost povečujejo tveganje za prezgodnji porod. Marsikateri prezgodnji porod lahko tako preprečimo. Z rednimi pregledi tudi odkrijemo ženske z grozečim prezgodnjim porodom, ko se da še marsikaj narediti, da do prezgodnjega poroda ne pride ali pa da pride čim kasneje. Kljub temu nas večina PP presenti, saj se zgodijo pri ženskah brez dejavnikov tveganja. V Sloveniji imamo zelo dobro razvit sistem »transporta in utero« - to pomeni transport v maternici. Vemo, da je preživetje nedonošenčkov pomembno večje, če se rodijo v centih, kjer imajo EINT. EINT nimajo vse Slo porodnišnice, saj so to drage enote s posebno opremo, kjer delajo visoko specializirani timi. Za dobro delo potrebujejo mnogo izkušenj, ki pa jih lahko imajo le, če imajo dovolj veliko št bolnikov. Zato se ti bolniki – nedonošenčki- zbirajo v teh centrih. V Sloveniji imamo dva taka centra, v Ljubljani je najstarejši in največji. K nam prihajajo nosečnice iz cele Sloveniji in velika večina zelo prezgodaj rojenih otrok se rodi v Ljubljani. V porodnišnici se porodničarji trudimo nosečnost čim dlje podaljšati, saj vsak dan, ki ga plod dlje preživi v maternici, poveča verjetnost za njegovo preživetje. Z določenimi ukrepi tudi poskrbimo, da se otroci rodijo v čim boljši kondiciji in že nekoliko pripravljeni na prezgodnje rojstvo. Vseh prezgodnjih porodov se ne da preprečiti. Danes tudi precej prezgodnjih porodov izzovemo zdravniki - porodničarji, ker s prezgodnjimi porodi rešujemo zdravje (včasih celo življenje) nosečnice. Včasih pa, ko se plodu v maternici slabo godi, s prezgodnjimi porodi rešujemo življenja otrok. Da pa ti, prezgodaj rojeni otroci lahko preživijo, potrebujejo EINT. S problemi prezgodnjih porodov in preprečevanjem prezgodnjih porodov se porodničarji v Sloveniji ukvarjamo že dolga leta, sodelovali smo v večiih mednarodnih raziskavah o preprečevanju prezgodnjih porodov in vse novosti redno uvajamo v naše vsakodnevno delo z nosečnicami.”

 

Vlasta Lubej, medicinska sestra na EINT

“Na našem oddelku, kjer zdravimo nedonošenčke, je prav vsak dan poseben. Vsak dan opazujemo to neverjetno, lahko bi rekli kar nadzemeljsko moč teh majhnih drobižkov, moč za življenje. Močni in odločni so ti mali drobižki. S svojimi kolegi na oddelku vsak dan naredimo vse za ta mala bitjeca, da bodo lahko čim prej v objemu svoje mamice tako kot ostali, donošeni novorojenčki. Seveda pridejo tudi žalostni trenutki, ko moraš ostati močan pred starši in jim nuditi vso pomoč in podporo, ki jo zmoreš, da so oni sami lahko dovolj močni za svoje malčke. Mojih 8 let dela z nedonošenčki na oddelku v ljubljanski porodnišnici res ne bi zamenjala za nič na svetu.“

 

Tanja Grabnar, medicinska sestra na EINT

“Za nedonošenčke skrbim na oddelku že celih 21 let, čeprav se mi ne zdi tako dolgo. Moram pa priznati, da je seveda včasih težko – težko predvsem, ko gledaš mamice kako nemočno gledajo svoje novorojenčke skozi inkubator, ko jih ne morejo stisniti k sebi kot vse ostale mame. Takrat sestre na oddelku odigramo še posebno vlogo – mamice skušamo pomiriti in jim razložiti kako poteka zdravljenje in kaj lahko pričakujejo. Po drugi strani pa je res dober tisti občutek, ko se zavedamo, da smo pripomogli k temu, da sta še ena mamica in očka odpeljala domov zdravega novorojenčka, ki je bil ob rojstvu pravi drobižek. Resnica je, da imam izredno rada svoje delo in ga za nič na svetu ne bi zamenjala.”

 

Resnična zgodba staršev nedonošenčkov - družina Prevolnik

Mamica Nadja, ati Andrej, 4 letna dvojčka Maks in Miha

“Najina fanta Maks in Miha sta danes zdrava, aktivna, radovedna in bistra 4 letnika, ki  trenutno zelo rada preizkušata kje so meje in prav v ničemer ne zaostajata za vrstniki. Kar ne moreva verjeti, da sva pred malo več kot 4-imi leti trepetala za njuni življenji. Najprej, ko sta bila še v trebuščku, saj so skoraj čez noč ugotovili, da moramo na operacijo v London, saj sicer fanta najverjetneje ne bi preživela. Še danes sva neizmerno hvaležna dr. Nataši Tul Mandič, da nama je zagotovila operacijo na drugem koncu Evrope praktično čez noč in tako rešila najina fanta. To se nama je zgodilo v 14 tednu nosečnosti. Fantoma pa se je očitno zelo mudilo na ta svet, saj sta se nato v ljubljanski porodnišnici prezgodaj rodila v 27 tednu nosečnosti. Šele takrat se je začela resnična skrb za najina res majhna majhna drobižka. Ure in ure prebite poleg njunih inkubatorjev, trepetanje in zaskrbljenost ob tem, da najin Mihi na trenutke ni dihal, ves čas, ko svojih fantov nisva mogla objeti... Ves čas, ki smo ga prebili na EINTu so nama stale ob strani prijazne in strokovne medicinske sestre in zdravniki, ki so nama s svojo umirjenostjo in strokovnostjo dajali upanje, da bo naša družinica kmalu odšla domov predvsem zdrava.”

 

projekt zato

Projekt ZATO pomagam nedonošenčkom

Vse to je bil povod, da so nam letos spet priskočili na pomoč v Rotary Clubu 25 Ljubljana in se lotili dobrodelnega projekta 'ZATO! pomagam nedonošenčkom', v katerem zbirajo sredstva za prenovo druge sobe za intenzivno zdravljenje nedonošenčkov in nakup dodatnih petih stativov za intenzivno zdravljenje nedonošenčkov. Projekt je precejšen finančni zalogaj, ocenjen na 160.000 EUR.

Dragi prijatelji. Pomagajte nam prenoviti prostor za intenzivno zdravljenje novorojenčkov na Enoti za intenzivno terapijo in nego novorojencev v ljubljanski porodnišnici. S prenovo sobe in z nakupom nujno potrebnih naprav bomo “za dlan velikim malčkom” s skupnimi močmi omogočili bolj varno in kakovostnejše zdravljenje. Iz srca hvaležni bomo, če nam boste priskočili na pomoč in tako ne le olajšali delo osebja na Enoti, temveč dali malim junakom najboljšo možnost za zdrav prvi korak v življenje. 

Z vašimi donacijami v višini 25 EUR ali več bomo napolnili steno Drobcene nogavičke za "za dlan velike malčke” na hodniku Enote za intenzivno terapijo in nego novorojencev v ljubljanski porodnišnici z nogavičkami, polnimi vaših želja za male junake. Na drobcenih nogavičkah, ki bodo napolnile steno, bo objavljeno vaše sporočilo ali/in ime. 

Vaš dobrodelni prispevek lahko nakažete na posebej za ta namen pripravljen TRR: 

IBAN SI56 0201 9025 7674 787 pri NLB d.d.

Naziv akcije: "Stopimo skupaj za nedonošenčke"

Sklic: 0020142

Prejemnik: Rotary klub Ljubljana - 25, Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana

Koda SWIFT oz. BIC: LJBASI2X

ali pa izpolnite obrazec na spletni strani http://www.stopimoskupaj.si/postani-donator in poslali vam bomo podatke za plačilo.

“V teh kriznih časih, ko marsikdaj ob mnogo manj grozečih pogojih ne znamo biti več optimistični, so prav ta drobcena bitja vzor in dokaz, da sreča ne pride sama od sebe, a z odločenostjo za pot navzgor, vztrajnostjo in prepričanjem, da je življenje vredno živeti, lahko dosežemo tudi tisto skoraj nemogoče,” dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja EINT in predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom. 

 

******

Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom

logo nedonosencki 

Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom je bilo ustanovljeno leta 1996 na pobudo staršev prezgodaj rojenih otrok ter zdravstvenih delavcev z oddelka za intenzivno nego in terapijo Porodnišnice Ljubljana (EINT). Čeprav je bilo sprva namenjeno predvsem organizaciji sedaj že tradicionalnega vsakoletnega srečanja prezgodaj rojenih otrok v Mostecu, je v nadaljnjih letih delovanja prevzelo mnoge dodatne naloge, vse z namenom pomoči za dlan velikim malčkom in njihovim svojcem.

Srečanje prezgodaj rojenih otrok v Mostecu poteka od leta 1996 v organizaciji osebja EINT in nekaj prostovoljcev, je prijetno in zabavno druženje otrok, njihovih družin in osebja, je dokaz, da so dvomi o upravicˇenosti vlaganja v zdravljenje in nego zelo nezrelih novorojencˇkov neutemeljeni, za osebje pa je vir energije za nadaljnje delo. Redno pripravljamo predavanja za starše otrok, ki se zdravijo na EINT: zdravnik pediater, medicinska sestra, fizioterapevtka in psihologinja jim predstavijo najpogostejše težave prezgodaj rojenih otrok in njihovih svojcev, možnosti ukrepanja ter načine, s katerimi lahko starši pomagajo svojim novorojenčkom. Izdali smo več številk časopisa Nedonošenček, v katerem so poleg strokovnih prispevkov tudi risbice in pisma odraščajočih "bivših nedonošenčkov" ter njihovih staršev. Oblikovali smo spletno stran nedonosencek.net, ki jo redno dopolnjujemo z novicami in obvestili, v albumu pa se zbirajo fotografije malih in velikih. Svojci nedonošenčkov, ki so se zdravili na EINT, jo z veseljem obiskujejo.

Leta 2005 smo izdali priročnik Vaš nedonošenček in ga letos v novembru malo ažurirali, ki na 174 straneh z besedo in sliko odgovori na marsikatero vprašanje o dogajanju ob prezgodnjem rojstvu in v prvih letih življenja teh otrok. Priročnik je v veliko pomoč svojcem katerih nedonošenček se zdravi na EINT, saj jim odgovori na marsikatero odprto vprašanje.

V zadnjih letih pa smo bili zaradi pomanjkanja in zastarelosti aparatur na EINT primorani veliko časa potrošiti za iskanje in prepričevanje darovalcev, da se denar "vložen" v generacijo, ki šele začenja svojo življenjsko pot, najbolj oplemeniti. S pomočjo velikodušnih donatorjev smo tako dobili marsikatero opremo in aparate, ki je omogočila boljše preživete naših malih borcev. Te naprave za "za dlan velikim otrokom" naredijo prve samostojne korake v življenje lažje in varnejše.

Člani Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom so predvsem svojci nedonošenčkov, ki so se zdravili na EINT, osebje EINT in prostovoljci. Nosilci glavnih aktivnosti, ki so opisane zgoraj so predvsem zaposleni na EINT in prostovoljci.

Na pomoč, izgubljam svojo partnerko!
Moškemu se lahko po rojstvu otroka začne zdeti, da je sedel na vlak, ki ga ne pozna in ne ve, kam ga bo pripeljal. Dobro...
142
Kaj storiti, ko dojenček noče pasti kravic?
Po drugem ali tretjem mesecu otroka premaknite na tla. Na tleh je namreč otrok najbolj varen, prav tako pa mu čvrsta pod...
6
Za odlično počutje naših najmlajših
Z nakupi specialnega mleka Aptamil ProExpert v lekarnah po Sloveniji vse do 15. 11. 2019 lahko pridobite kupon za dvourn...
6
Kakšna je prava postelja za dojenčka in ot...
Ko se odpravite v trgovino z otroško opremo, osupli obstanete: koliko različnih posteljic in zibelk! Le katera bi bila n...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Handling za pravilen razvoj
Handling dojenčku in otroku pomaga, da spozna svoje telo in njegove zmogljivosti. Obsega posebne prijeme, položaje in na...
Ljubezen spodbuja razvoj dojenčkovih možganov
Nežnost in neizmerna ljubezen matere do novorojenčka spodbuja razvoj dojenčkovih možganov, pravijo znanstveniki.




Šola za starše
Michonne RR

Ali ste v nosečnosti obiskovale šolo za starše?