Sezona virusov lahko traja celo do maja. (F: pexels.com)

/11 /11

Statistični podatki sicer kažejo, da je okužb z respiratornimi virusi manj kot v februarju, vendar je še vedno treba izvajati preventivne ukrepe. Sezona respiratornih virusov običajno traja do aprila ali celo maja. V eni sezoni lahko celo večkrat zbolimo zaradi popolnoma enakega virusa, saj se ne vzpostavi dovolj visoka imunost v telesu.

Bolezni, ki jih povzročajo respiratorni virusi, kot so virus influence, respiratorni sincicijski virus (RSV), adenovirusi, rinovirusi ..., se v zmernem podnebnem pasu najpogosteje pojavljajo v zimskih mesecih. Več primerov bolezni se pojavi že v pozni jeseni, obsežnejše širjenje virusov pa lahko traja od 2 do 5 mesecev. Največ okužb tako lahko pričakujemo od novembra ali decembra in do aprila ali celo maja.

Vrtčevski otroci lahko zbolijo večkrat

Otroci med prvim in tretjim letom starosti lahko za virusno okužbo dihal zbolijo tudi do desetkrat letno, predvsem to velja za tiste, ki so zgodaj vključeni v vrtec. Ker so te okužbe pogostejše v zimskih mesecih, vsaka pa lahko (vsaj kar se tiče kašlja in prehlada) traja tudi po dva ali tri tedne, je videti kot da je otrok neprekinjeno bolan od jeseni do pomladi. Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni.

Ozdravljena okužba zagotavlja imunost? Žal ne.

Virusov in njihovih mutacij, ki povzročajo prehladna obolenja, je izjemno veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Prav tako je zmotno splošno razširjeno mnenje, da ozdravljena okužba z respiratornimi virusi zagotavlja imunost do konca sezone. Lahko se celo zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi okužbe z enakim virusom, saj se v telesu ob prebolevanju bolezni ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Respiratorni virusi tako niso težava le v vrhuncu sezone ali v obdobju najhujšega mraza ampak tudi spomladi.

Kaj lahko storimo za preprečevanje širjenja okužb?

Na srečo lahko sami bistveno pripomoremo pri preprečevanju širjenja okužb. Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije, poudarja, da naj preventivne ukrepe izvajamo tudi po obdobju hladnega vremena: »Gre za zelo preproste ukrepe, ki nam ne vzamejo veliko časa in truda, za preprečevanje širjenja virusov pa lahko naredijo zelo veliko. Redno umivanje rok s toplo vodo in milom, izogibanje stikov z ljudmi, ki kašljajo in kihajo, zdrava in uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, še zlasti zdaj, ko nam to omogočajo daljši dnevi … Kašljajmo in kihajmo v pregib roke ob komolcu, da zavarujemo druge pred okužbo. Vse to pomaga preprečevati širjenje okužb, zdrav način življenja pa hkrati pomaga krepiti naš imunski sistem.«

VIR: Sekcija za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu