V zadnjih letih se starši in vzgojitelji otrok, ki zaključujejo vrtčevsko obdobje, vse bolj srečujejo z vprašanjem, ali otroku podaljšati čas v vrtcu za eno leto ali ga vpisati v šolo v petem in šestem letu starosti. Je pametno odložiti všolanje?
Poleg gibalnega razvoja je pomemben pokazatelj otrokove pripravljenosti na šolsko delo otrokova sposobnost igre. (FOTO: Freepik.com)
Strokovnjaki, ki so postavili program devetletne šole, trdijo, da je program devetletke z res številnimi prilagoditvami pripravljen za otroke, stare od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev.
Vse več staršev se odloča za odlog všolanja
Praksa kaže, da se je število odlogov v zadnjih nekaj letih več kot podvojilo in da je bilo v šolskem letu 2019/2020 odloženih 12,2 % šoloobveznih otrok. Stroka s poglobljenimi analizami išče vzroke za povečevanje števila odlogov. Izsledki do sedaj narejenih raziskav kažejo, da se povečuje število opredelitev otrok s posebnimi potrebami, otrok tujih državljanov, s strani staršev pa je na prvem mestu odločitev za odlog všolanja potreba po podaljšanju enega leta otroštva njihovemu otroku.
Na drugi strani strokovnjaki svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše po Sloveniji izpostavljajo, da v šolo vstopajo čedalje bolj nezreli otroci, ki imajo šibkejše govorno-jezikovne sposobnosti, slabšo grobo in fino motoriko, slabšo sposobnost usmerjene pozornosti in samokontrole, več strahov in negotovosti ter slabše socialne veščine.
PREBERITE TUDI: Odlog vpisa v prvi razred - kako odložiti všolanje
Če pridružimo tem ugotovitvam tudi porast otrok s specifikami v razvoju, učenju, čustvovanju, vedenju in predebelih otrok v zadnjih nekaj letih ne samo pri nas, ampak po številnih državah sveta, lahko predpostavljamo, da živimo v času in družbi, ki z nekaterimi vidiki vpliva na razvoj, učenje in zdravje otrok. V nekaterih državah strokovnjaki izpostavljajo, da porast otrok s posebnimi potrebami poleg epidemije bolezni, povezanih s stresom in debelostjo, predstavlja največjo izobraževalno in zdravstveno skrb. Posledično so znanja, kako lahko starši pomagamo svojemu otroku pri razvoju, duševnem in telesnem zdravju ter razvoju sposobnosti učenja, ključna za prihodnost naših otrok.
Že prvi razred pri šestih letih predstavlja za otroka šolsko delo v pravem pomenu besede
in ne uvajalno obdobje, ko se otrok uči prek igre, kot je bilo zasnovano.
Pomen predšolskega obdobja
Odločitev, ali je naš otrok celostno zrel za vstop v šolo in uvid v znanja, kako ga v procesih vzgoje in izobraževanja podpreti, je pomemben vidik sodobnega starševstva in pedagoškega poklica. Razvoj otrokovih možganov poteka postopno. Da bi otrok ustrezno razvil intelektualne kapacitete, potrebne za procese šolanja, je najpomembneje, da v svojem predšolskem obdobju izkoristi prednosti otroštva. Tako so v predšolskem razvoju na prvem mestu stimulativne gibalne in senzorne izkušnje. Otrok potrebuje vsakodnevne možnosti gibanja na neravnem terenu, dotike in objeme staršev in družinskih članov ter ob boku domačega dela neskončne priložnosti spontane igre, v katero je pristno zatopljen. Poleg omenjenega so za otrokov razvoj ključni odnosi z odraslimi osebami in drugimi otroki.
Prevelika izpostavljenost ekranom moderne tehnologije pri otrocih zavira naravne danosti vstopanja v odnose in sposobnost razvoja kakovostne igre. Posledično so trije najpomembnejši vidiki razvoja predšolskega otroka, poleg na zunaj vidnega intelektualnega razvoja, ključni za presojanje, ali je otrok pripravljen za vstop v šolo.
PREBERITE TUDI: Ne rabimo modelov šolskih sistemov iz tujine (klepet)
Že prvi razred je prava šola
Pri tem moramo poudariti, da se je v zadnjih nekaj letih devetletna šola zelo spremenila. Vsebine višjih razredov se premikajo v nižje razrede in že prvi razred pri šestih letih predstavlja za otroka šolsko delo v pravem pomenu besede in ne uvajalno obdobje, ko se otrok uči prek igre, kot je bilo zasnovano. Učni načrti so se razširili in časa, da bi otrok 'dozorel' v času šolanja, pogosto ni na razpolago.
Eno največjih težav sodobnih šolajočih se otrok predstavljajo čedalje večja potreba in želja otrok
po vodenju s strani odraslih oseb v procesih učenja (staršev, učiteljev, inštruktorjev itd.)
ter težave pri spopadanju s stresom.
Je moj otrok pripravljen za vstop v šolo?
Kako lahko starši prepoznajo, ali je njihov otrok pripravljen na učne ure, ko se od otroka pogosto pričakuje zmožnost sedenja pri miru, samostojnost v aktivnostih papir – svinčnik, in učne načrte prvega razreda?
1. GIBALNI RAZVOJ
Prvi pokazatelj otrokove zrelosti je otrokov gibalni razvoj. Če je otrok spreten pri gibanju na neravnem terenu, ima dobro razvito ravnotežje in ne pada pogosto, je njegov centralno živčni sistem na dobri poti k sposobnosti učenja, saj ravnotežnostni sistem predstavlja vstopno točko v šolske veščine. Pomembno je, da se pri padcu ujame z rokami in da je sposoben na rokah zadržati težo celotnega telesa. To lahko preverimo z vožnjo samokolnice in pri plezalih, pri katerih se z rokami preprijemlje z droga na drog in s telesom visi v zraku. Če se prsti na rokah ovijejo okoli plezalnega droga tako, da je palec pred ostalimi prsti in ne ob njih ter da se z rokama lahko potegne naprej po prečkah do cilja brez pomoči odrasle osebe in pri tem ne pade na tla, se lahko veselimo otrokovega samostojnega napredka v številnih učnih procesih, saj so roke poleg ust del telesa, katerega oživčenost predstavlja največji del 'intelektualnega' dela možganov.
Če poleg omenjenega otrok za mizo s troprstnim prijemom pravilno drži žlico in pri jedi dviguje komolec od mize ter pri ročnih spretnostih (striženje, sestavljanje sestavljank, lupljenje krompirja itd.) nima odprtih ust in izplazenega jezička, se lahko veselimo, kajti otrokovi možgani izkazujejo zrelost za učenje pisanja, risanja, finomotoričnih veščin, črkovanja, govornega izražanja.
Pomemben pokazatelj otrokove sposobnosti pozornosti in koncentracije je otrokova drža pri hoji, sedenju. Pomembno je, da otrok za mizo spontano vzravnano sedi in da pri sedenju na tleh ne sedi v položaju 'žabica'. Če otrok na tleh sedi v omenjenem položaju, ima kolena in gležnje pogosto nagnjene navznoter.
Če pri tem v starosti 5 ali 6 let ponoči še moči posteljo in izkazuje pretiran gibalni nemir, nas lahko skrbi otrokova sposobnost pozornosti in koncentracije v šoli. Če se otrok kljub utrujenosti težko umiri za večerno spanje in potrebuje dlje časa, da zaspi, se lahko to izraža v težavah pri sledenju navodilom in verbalno podanim informacijam.
Če je otrok spreten pri gibanju na neravnem terenu, ima dobro razvito ravnotežje in ne pada pogosto, je njegov centralno živčni sistem na dobri poti k sposobnosti učenja. (FOTO: Freepik.com)
2. SPODOBNOST SAMOSTOJNE IGRE
Poleg gibalnega razvoja je pomemben pokazatelj otrokove pripravljenosti na šolsko delo otrokova sposobnost igre. Če se otrok v letu pred odhodom v šolo zna sam zaigrati, se zamotiti z raznoliko doživeto domišljijsko igro, ob kateri ima pogost samogovor in ne išče pretirano pozornosti odrasle osebe, njegov čustveni sistem izraža znake pripravljenosti za spontano učenje brez pretirane potrebe po vodenju s strani odrasle osebe.
Ko starši opazujemo svojega otroka pri igri z vrstniki, je pomembno, da znamo prepoznati, ali naš otrok vstopa v dvosmerne interakcije z otroki (»jaz nekaj, ti nekaj«), se zna prilagajati poteku in spremembam igre, je miselno fleksibilen, se zna usmeriti v cilj pozornosti soigralca in potek igre oziroma na drugi strani pogosto ruši igro vrstnikov ali jo želi vedno voditi ter ima težave s prilagajanjem skupini.
PREBERITE TUDI: Strah otroka pred šolo
Sposobnost spontane igre pri otroku nam lahko poda pomemben uvid v njegove sposobnosti spontanega učenja s posnemanjem ter sposobnost samoregulacije ob stresu. Eno največjih težav sodobnih šolajočih se otrok predstavljajo čedalje večja potreba in želja otrok po vodenju s strani odraslih oseb v procesih učenja (staršev, učiteljev, inštruktorjev itd.) ter težave pri spopadanju s stresom.
Za zdrav razvoj učnih sposobnosti otroka je pomembno spanje brez umetne svetlobe,
in to vsaj od 10 do 11 ur dnevno.
3. SPOSOBNOST VSTOPANJA ODNOSOV
Tretji vidik pripravljenosti za vstop v šolo zajema otrokove sposobnosti vstopanja v odnose. Očesni stik in sposobnost odzivanja na obrazno mimiko odraslega predstavljata pomemben vidik otrokovega razvoja. Pred vstopom v šolo je potrebno, da se je otrok zmožen osredotočiti na delo, fokus odrasle osebe, da npr. zazna, kaj mama kuha, in se ji pri tem pridruži ter veže svojo pozornost na pripravo hrane, kuhanje. Če pa otrok nenehno išče pozornost odrasle osebe s ciljem, da bi se le-ta ukvarjala neposredno z njim, in pogosto moti aktivnosti mame, očeta, sorojencev, smo lahko zaskrbljeni glede tega, kako bo otrok sprejemal negativne povratne informacije in neuspehe v šolskem obdobju, ko ne bo vse v 'superlativih' ali tako, kot si je sam zamislil, kako bo znal vlagati trud in bil notranje motiviran za šolsko delo.
Če povzamemo: otrok naj bi imel pred vstopom v šolo poleg pričakovanih že znanih intelektualnih sposobnosti (govor, risanje, sposobnost pozornosti, poslušanje itd.) dobro razvito ravnotežje, spretne roke, raznoliko domišljijsko igro, sposobnost socialnih stikov, očesni stik in sposobnosti usmerjanja pozornosti v potek aktivnosti oseb okoli sebe.
Kako otroka v dodatnem letu pripraviti na šolo?
Če starši ocenimo, da ima otrok več težav na intelektualnem, gibalnem področju, pri spontani igri in v odnosih z drugimi ljudmi, je z razvojnega vidika otroka smiseln odlog.
V dodatnem letu, ki ga otrok pridobi pred odhodom v šolo, je ključnega pomena, da dobi čim več priložnosti za gibanje na neravnem terenu v naravi in je izpostavljen sončni svetlobi. Čim manj naj bo izpostavljen vsebinam ekranov moderne tehnologije, jé naj čim manj procesirane hrane, ki ima obilico sladkorjev. Kali naj se v spontanih medosebnih odnosih ter spontani domišljijski igri.
Obenem je za zdrav razvoj učnih sposobnosti pomembno spanje brez umetne svetlobe, in to vsaj od 10 do 11 ur dnevno.
Če pa se ne odločimo za odlog, je nujno, da delu za šolo pridružimo gibanje. Otrok v prvem razredu je zmožen pri miru sedeti le 15 minut, potem pa potrebuje gibanje ali igro.
VIR: Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84, str. 30-32.
Članek obavljen z dovoljenje avtorice in uredništva revije Vzgoja.
Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, razvojna terapevtka s specialnimi znanji, kot specialna pedagoginja deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifikami v razvoju, pri čemer vključuje načine vstopanja v otrokov razvoj z vidika nevroloških baz v soodvisnosti s primarnim socialnim okoljem. Sistemsko deluje na področju vzgoje in izobraževanja z namenom implementiranja najnovejših znanj nevroznanosti, ki odkrivajo osnove razvoja otrokovih možganov.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: