V Sloveniji je na voljo širok izbor zdravil za zdravljenje revme, ki se lahko uporabljajo tudi med nosečnostjo in dojenjem. (Freepik.com)

/11 /11

Vnetni revmatizmi so kompleksne bolezni in poslabšajo domala vse vidike življenja bolnikov. Vpliv bolezni se ne konča zgolj pri fizičnih težavah, ampak poseže tudi na psihosocialno in ekonomsko področje – ovira lahko medosebne odnose in načrtovanje družine, bolečine in drugi simptomi lahko omejujejo delovne sposobnosti, preprečujejo druženje s prijatelji, sodelovanje pri skupnih športnih aktivnostih in podobno.

»Za dosego cilja zdravljenja vnetnih revmatskih bolezni – to je remisija ali vsaj nizka aktivnost bolezni – je poleg zgodnje diagnoze in zgodnjega intenzivnega zdravljenja, rednega spremljanja aktivnosti bolezni in prilagajanja zdravljenja, zelo pomembno tudi aktivno sodelovanje opolnomočenega bolnika,« poudarja Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije.

Ustrezna informiranost je nadvse pomembna tudi, ko gre za načrtovanje družine, saj je potrebno že zanositev kot tudi nosečnost prilagoditi bolezni in prilagoditi svoje, pa tudi partnersko življenje.

O bolezni je pomembno seznaniti partnerja

Danes ženske z vnetnimi revmatizmi lahko zanosijo in imajo povsem zdrave otroke. Vendar vnetni proces, ki je pri revmatizmih prisoten neprestano, že sam po sebi zmanjšuje možnost zanositve in ženske z aktivno boleznijo težje zanosijo. Prav zato je pomembno, da je o naravi in možnim potekom bolezni seznanjen tudi partner, saj bo tako obema lažje, ko se bosta odločila za družino.

Nosečnost mora biti načrtovana 

Primarij docent dr. Iztok Holc, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Maribor, pravi, da je poleg načrtovanja same nosečnosti, potrebno bolezen umiriti.

Situacija je sicer pri vsakem paru drugačna in se je zato o načrtovanju družine treba odkrito pogovoriti: »Glede na to, za kakšno bolezen gre in kakšno je zdravljenje, se z bolniki pogovorimo. Večinoma z bolnico ali bolnikom, včasih pa potrebujemo tudi prisotnost partnerja, ker je potem odločitev lažja,« pojasnjuje dr. Holc.

Potek bolezni in zdravljenje je pri vsaki nosečnici drugačen

Potek bolezni in tudi odziv na zdravljenje je pri vsaki posameznici različen. Med nosečnostjo se lahko spremeni potek bolezni; denimo revmatoidni artritis se praviloma izboljša, sistemski eritematozni lupus pa poslabša. 

V Sloveniji je na voljo širok izbor zdravil, ki se lahko uporabljajo tudi med nosečnostjo in dojenjem - taka so denimo nekatera biološka zdravila (npr. zaviralci TNF-alfa). Vsa zdravila pa niso primerna za to obdobje, zato se jih je treba izogibati. Tak primer je denimo leflunomid, ki naj ga bodoče mame ne prejemajo vsaj dve leti, bodoči očetje pa vsaj pol leta pred načrtovano zanositvijo.

Z bodočimi starši se je zato treba pogovoriti o tem, kako lahko bolezen poteka skozi celotno nosečnost in kako bo treba prilagoditi zdravljenje, ki v času nosečnosti poteka v sodelovanju z izbranim ginekologom nosečnice.

Prisluhnite pogovoru s strokovnjakom

O tem, kako revmatično obolenje vpliva na partnerski odnos, zakaj je pomembno načrtovanje zanositve, kakšen je potek nosečnosti pri tej bolezni, kako poteka zdravljenje v času nosečnosti in dojenja ter ostali pomembni vidiki nosečnosti z revmo boste izvedeli več v pogovoru s strokovnjakom, prim. doc. dr. Iztokom Holcem. Pogovor je sicer del serije podcastov Skočimo na lepše, ki so jih pripravili v Društvu revmatikov Slovenije. 

Celotnemu pogovoru lahko brezplačno prisluhnete TUKAJ >>

VIR: Naša lekarna