Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Namen rezervnega sklada je zagotoviti oz. izboljšati vzdrževanje stanovanjskega fonda, hkrati pa porazdeliti finančna bremena.

Vplačevanje v rezervni sklad je skladno z 41. členom stanovanjskega zakona in s 119. členom stvarnopravnega zakonika izključna obveznost etažnih lastnikov, ki bodo v rezervnem skladu dolgoročno mesečno zbirali sredstva za vzdrževanje stavb. Lastnik je namreč dolžan vzdrževati stanovanje in skupne dele, tako da se ta obveznost ne more prenesti na najemnika, razen če se lastnik in najemnik o tem posebej sporazumeta.

Kdo upravlja z rezervnim skladom?

Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik. Etažni lastniki pa se lahko v pogodbi o opravljanju upravniških storitev dogovorijo, da lahko upravnik dviguje sredstva rezervnega sklada le skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga etažni lastniki določijo v pogodbi.

Zbrana sredstva z naslova obratovanja, vzdrževanja in rezervnega sklada so lahko porabljena samo namensko za potrebe posamezne večstanovanjske stavbe oziroma etažnih lastnikov, ki so ta sredstva zbrali.

Kako se črpajo sredstva iz sklada?

Upravnik pripravi načrt vzdrževanja skupnih delov stavbe. Če predvideno vzdrževanje zahteva več sredstev, kot jih je trenutno na voljo v rezervnem skladu in kot je vsota predvidenih minimalnih vplačil v rezervni sklad, morajo biti v načrtu vzdrževanja opredeljena tudi potrebna večja vplačila v rezervni sklad, večje akontativno zbiranje sredstev in drugi možni finančni viri. Sprejeti načrt vzdrževanja stavbe je neposredna podlaga, da lahko upravnik izpelje načrtovana dela. Upravnik izvrši dela, določena v sprejetem v načrtu vzdrževanja stavbe.

Za katere namene je mogoče porabiti sredstva iz rezervnega sklada?

Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, povezana z učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje posojil, najetih za te namene, in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Upravljanje s sredstvi iz sklada

Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, upravnik pa jih mora voditi ločeno na posebnem računu. Če upravnik opravlja storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za vsako večstanovanjsko stavbo voditi ločeno knjigovodsko evidenco za sredstva rezervnega sklada. Če upravnik izvaja vplačila etažnih lastnikov prek svojega transakcijskega računa, mora najkasneje v 10 dneh po vplačilu posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na transakcijski račun rezervnega sklada.

Upravnik mora lastnikom vsaj enkrat letno poročati o svojem delu. Vsakemu etažnemu lastniku mora na njegovo zahtevo, vendar ne več kot enkrat mesečno, omogočiti vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami glede poslov obratovanja in vzdrževanja, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in upravnikovih poslovnih razmerij s tretjimi osebami, in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe. Vsakemu etažnemu lastniku mora enkrat mesečno izstaviti obračun stroškov.

Nasvete so pripravili v Zvezi potrošnikov Slovenije. Več informacij o stanovanjskem upravljanju z dodatnimi primeri najdete na www.zps.si in v reviji VIP/ marec 2015.