Sčasoma je sposoben s prsti, poleg primitivnega prijemalnega refleksa, izvajati vedno bolj prefinjene gibe. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Kmalu začne otrok posegati po manjših predmetih, ki vzbudijo njegovo pozornost, in jih poskuša prijeti. V naslednjem obdobju že posega po predmetih, jih grabi in nosi v usta, da jih razišče. Sčasoma je sposoben s prsti, poleg primitivnega prijemalnega refleksa, izvajati vedno bolj prefinjene gibe.

Zgodnji gibi

Prve tedne po rojstvu dojenček večino časa drži prste sklenjene v pest, pri približno 6 tednih pa začne stikati roke v ravnini pred očmi. Pri 8 tednih začne eksperimentirati z odpiranjem in zapiranjem pesti, in če mu nad zibko visijo igračke, po njih tolče, da začnejo bingljati.

Dlanski prijem

Pri starosti 12 tednov otrok že precej bolje nadzoruje gibe rok, ko tolče po okoliških predmetih. Zdaj se več igra z rokami in raziskuje, kako delujejo. Pri 16 tednih se uči prijema z obema rokama in vleče predmete k sebi. V tem obdobju so njegovi gibi še vedno nerodni, predmete raje prijema s celo dlanjo kot s prsti, vendar se njegove ročne spretnosti ves čas izboljšujejo. Do 20. tedna postane njegov prijem močnejši in bolj učinkovit. Rad nosi predmete k ustom, kjer sledi nadaljnje raziskovanje z ustnicami in jezikom.

Pobere in spusti

Ko otrok vstopi v 7. mesec, ima motoriko rok dovolj razvito, da se lahko igra z lesenimi kockami in podobnimi igračami. Zna tudi prestaviti predmet, ki ga drži, v drugo roko in nazaj ter ga spustiti iz rok, kadar želi. Pri 8 mesecih s poskusom samohranjenja nadgradi gibanje roka-usta, navadno s klavrnim uspehom. To je obdobje, ko se pospešeno uči novih spretnosti.

Pincetni prijem

Zdaj ko je otrok dodobra izpopolnil dlanski prijem, se pojavijo prvi znaki uporabe posameznih prstov. Navadno se najprej nauči kazanja s kazalcem. To nakazuje začetek naprednejše uporabe prstov, katere glavni korak je prijem s palcem in kazalcem – pravimo mu tudi pincetni prijem. Ta mu omogoča, da z določeno natančnostjo dvigne in v roki drži tudi manjše predmete – stopnja, ki jo večina otrok doseže v 10. mesecu starosti.

Do dopolnjenega prvega leta zna otrok obračati strani preproste knjige, se trdno oklepati predmetov, čedalje natančneje uporabljati pincetni prijem, zlagati igrače na kup in jih spet razmetavati ter se hraniti z žlico. V drugem letu življenja vse te ročne spretnosti izpopolni in z vsakim tednom bolje nadzira svoje gibe.

Otrokovi prstni odtisi

Prstni odtisi na rokah se pojavijo, še preden se otrok rodi. Nekje med 3. in 5. mesecem nosečnosti se na drobnih plodovih prstkih začnejo kazati obrisi brazd. Te so različne pri vsakem posamezniku in takšne ostanejo skozi vse življenje. Prstne blazinice se z rastjo sicer povečajo, zapleteni vzorec kožnih brazd pa za vselej ostane enak.

Uporaba rok

Otrok gre v prvih letih življenja skozi zapleteno zaporedje faz v razvoju gibalnih spretnosti rok. Podobno kot nihalo, ki niha levo in desno, otrok izmenično uporablja obe roki in daje prednost enkrat levi in drugič desni roki. Podobno kot nihalo, ki se enkrat ustavi, otrok končno izbere eno roko in postane desničar ali levičar do konca  življenja. V obdobju, ko še niha zdaj na eno, zdaj na drugo stran, je povsem nemogoče reči, kaj bo na koncu izbral.

Zgodnja nagnjenost

Če trimesečnemu otroku ponudimo predmet, navadno po njem poseže z obema rokama naenkrat. Gibi rok še nikakor niso spretni in najprej je dominantna ena roka in nato druga. V tem zgodnjem obdobju tako še ni mogoče zaznati nagnjenosti k eni ali drugi roki. Ko mu ponudimo predmet pri 4 mesecih, poseže po njem z eno roko, in to je v večini primerov levica. Natančne študije so pokazale, da prednost levice v tem obdobju razvoja ni povezana s tem, ali bo, ko odrase, otrok levičar ali desničar. Prednost levice običajno izgine do 6. meseca, po tem pa sta nekaj časa obe roki enakovredni.

Malo desna, malo leva

Približno pri 7 mesecih dobi prednost desnica. Otrok še vedno eksperimentira, najprej z eno roko in nato z drugo, v splošnem pa je zdaj bolj desnoročen. Prednost desnice izgine pri 8 mesecih, ko  otrok zopet enakovredno uporablja obe roki. Pri 9 mesecih je ponovno na vrsti levica. Levoročnost je zdaj izrazitejša kot kdajkoli. Pri 10 mesecih sledi nova zamenjava in dominantna je zopet desnica.
Pri 11 mesecih nekateri otroci spet več uporabljajo levico, pri večini pa to ostane desnica. Tako ostane do konca prvega leta in lahko bi si mislili, da bo tako stanje dokončno, vendar se izkaže drugače.

Nadaljnje menjave

Okoli 20. meseca se zmeda vrne in otrok spet uporablja obe roki enakovredno. Na koncu drugega leta ima zopet prednost desnica. Potem se v starosti med dvema letoma in pol ter tremi leti in pol še zadnjič  pojavi obdobje, ko nobena roka nima dominantne vloge. Po tem, pri približno 4 letih, se otrok končno ustali in kot dominantno izbere desnico ali levico. Prednost izbrane roke z leti postaja vse izrazitejša. Pri 8 letih je že dokončno zasidrana, otrok pa je desničar ali levičar, kar ostane tudi naprej v življenju.

Levičar ali desničar

Na koncu je eden od desetih otrok levičar, preostali so desničarji. Nihče dobro ne ve, zakaj je večina ljudi desnoročnih. Študije izkopanih prazgodovinskih sekir so pokazale, da ta nagnjenost obstaja že vsaj 200.000 let in ni zgolj moderen pojav.

Nekatere teorije se opirajo na položaj, ki si ga izbere plod v maternici proti koncu nosečnosti. Večina plodov s svojo desno stranjo telesa leži bližje materini površini telesa. Iz tega lahko sklepamo, da dobiva desna stran ploda med nosečnostjo več dražljajev in postane zato bolj napredna kot leva. Anatomsko gledano – v večini primerov pri plodu več živcev vodi v desno stran telesa kot v levo. Tudi ob rojstvu najdemo pri novorojenčkih večjo električno aktivnost v tisti polovici možganov, ki nadzira desno stran telesa. Tako se zdi, da prednost naše desne strani obstaja že od samega začetka.