Avstralija z usklajenim programom dokazuje, da lahko z zgodnjim odkrivanjem tveganj in celovito podporo nosečnicam občutno zmanjšamo število prezgodnjih porodov. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

V Avstraliji se je v zadnjih letih zgodil preboj, ki je presenetil tudi zdravnike po svetu – s premišljeno, večletno nacionalno strategijo jim je uspelo zmanjšati število prezgodnjih porodov za 7 do 10 odstotkov. To pomeni na tisoče otrok, ki so se rodili bližje predvidenemu terminu in z večjimi možnostmi za zdravo življenje.

Gre za enega redkih primerov, kjer se je nacionalni zdravstveni sistem sistematično lotil vprašanja prezgodnjih porodov, ki so sicer še vedno eden največjih vzrokov umrljivosti novorojenčkov in poznejših zdravstvenih zapletov.

Zakaj pride do prezgodnjih porodov

Prezgodnji porod pomeni, da se otrok rodi pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Razlogi so različni – od okužb in zapletov s posteljico do kroničnih bolezni matere, kajenja, stresa in prezgodnjih medicinskih posegov, kot so načrtovani carskimi rezi brez utemeljenega razloga.

V številnih državah, tudi v Sloveniji, je odstotek prezgodnjih porodov med 6 in 8 %, kar pomeni, da se vsako leto rodi več sto otrok, ki potrebujejo intenzivno nego in dolgotrajno spremljanje.

Avstralski pristop: od izobraževanja do ukrepanja

Ključ do uspeha je bil sistemski pristop. V program je bilo vključenih skoraj 60 porodnišnic, ki so začele izvajati enotne smernice:

- Zgodnje spremljanje materničnega vratu – merjenje dolžine v sredini nosečnosti omogoča pravočasno odkrivanje tveganja za prezgodnji porod.

- Uporaba progesterona – pri ženskah z večjim tveganjem pomaga stabilizirati nosečnost in preprečiti krčenje maternice.

- Preprečevanje kajenja in zdrav življenjski slog – del programa je bil tudi svetovalni del, ki je nosečnice spodbujal k prenehanju kajenja in redni ginekološki oskrbi.

- Odsvetovanje prezgodnjih carskih rezov in sprožitev poroda – posegi brez medicinskega razloga pred 39. tednom so se močno zmanjšali.

Rezultat? V šestih letih se je število prezgodnjih rojstev znižalo, zdravniki pa poročajo o manjšem številu zapletov in boljšem razvoju otrok v prvem letu življenja.

Kaj bi lahko storili v Sloveniji

Čeprav ima Slovenija dobro urejeno mrežo ginekološke in perinatalne oskrbe, še vedno beležimo primere prezgodnjih porodov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. V številnih državah, med njimi tudi naša, so razlike med regijami precejšnje – nekatere porodnišnice imajo višje deleže prezgodnjih porodov kot druge.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi bila lahko prva izboljšava prav enotna nacionalna strategija za spremljanje nosečnosti, ki bi povezala ginekologe, družinske zdravnike, neonatologe in babice. Pomembna bi bila tudi večja osveščenost bodočih staršev, predvsem o dejavnikih tveganja, kot so kajenje, stres, nepravilna prehrana ali premalo počitka v nosečnosti.

Preventiva se začne pri pogovoru

Eden ključnih poudarkov avstralskega modela je bil, da se preventiva začne že v trenutku, ko nosečnica prvič obišče ginekologa. Že kratek pogovor o življenjskih navadah, počutju in morebitnih težavah lahko vodi v zgodnje ukrepanje.

Zdravniki so ugotovili, da so najbolj ogrožene ženske pogosto tiste, ki same ne prepoznajo znakov tveganja ali jih ne jemljejo dovolj resno. Zato so v Avstraliji uvedli tudi izobraževalne delavnice in informativne brošure, namenjene tako nosečnicam kot njihovim partnerjem.

Zakaj je to pomembno za vsako družino

Prezgodnji porod ni le zdravstvena težava – je tudi čustvena in socialna. Starši se pogosto znajdejo v negotovosti, otroka ne morejo takoj prijeti v naročje, včasih sledijo tedni ali meseci skrbi v bolnišnici.

Zato program, ki prepreči celo nekaj odstotkov prezgodnjih porodov, pomeni ogromno razliko – za družine, zdravstveni sistem in družbo kot celoto.

Cilj je varno in mirno nosečniško obdobje

Avstralska zgodba dokazuje, da je mogoče z znanjem, sodelovanjem in usmerjenimi ukrepi bistveno zmanjšati število prezgodnjih porodov. Vsaka nosečnica si zasluži, da ima podporo, varnost in priložnost, da njen otrok pride na svet takrat, ko je za to najbolj pripravljen.

Čeprav Slovenija že ima kakovostno zdravstveno oskrbo, bi bilo vredno razmisliti o korakih, ki bi še dodatno zaščitili naše najmanjše — že pred njihovim rojstvom.

PREBERITE TUDI: Nedonošenčki: Pri nas so deležni vrhunske oskrbe

Vir: The guardian