Otrok naj ob branju uživa, da ga bo zares vzljubil.

/11 /11

Ker je april mesec knjig (2. aprila je mednarodni dan knjig za otroke, 23. aprila pa mednarodni dan knjige in avtorskih pravic), smo se o pomenu knjig in branja za otroke pogovarjali s Tino Mihelič, profesorico slovenščine in vzgojiteljico predšolskih otrok, ki pri Zavodu IZRIIS deluje na področju krepitve kakovosti zdravega življenja pri otrocih in mladostnikih. 

O kakšnem branju pravzaprav govorimo, ko obeležujemo dneve knjig in govorimo o pomenu branja pri otrocih?

Branje je zelo pomembna življenjska veščina, če le pomislimo kolikokrat dnevno beremo – vozni red, navodila za uporabo, sestavine na izdelkih, znaki v prometu. Vsak dan torej veliko beremo in prej, ko usvojimo branje, lažje nam je. Toda v teh primerih govorimo o pogosto površnem branju, ne pa kakovostnem branju – ko si vzamemo čas, se posvetimo knjigi in ne dovolimo, da bi nas vsak šum odvrnil od branja. 

Kdaj je treba začeti otroku brati oziroma ga seznaniti s knjigo?

V družini je seveda najbolje, če je branje že staršem vrednota, da si torej tudi sami vzamejo čas za knjigo. Sicer pa nikoli ni prepozno. Tudi starši, ki si prizadevajo brati otrokom, sami pa niso ravno navdušeni bralci, lahko z otroško literaturo vzljubijo branje in knjige. Na ta način nekako z otroki nadomestijo vrzel, ki je nastala v njihovem otroštvu.

Na splošno pa je za otrokov razvoj najbolj smiselno, da o skupnem branju razsmilimo takrat, ko uvajamo spalno rutino. Lahko seveda tudi že prej. Skupno branje namreč otroka in starša poveže, otroka pa sprosti in umiri. Če se v družini vsak večer držimo rutine večerja-umivanje-pogovor o dnevu-branje-spanje, se bo otrok počutil varnega, pa tudi starši se bodo lažje znašli. 

Kako pa otroka motivirati za knjigo in branje, če kaže odklonilen odnos do poslušanja in kasneje branja?

Vzgled so seveda starši in okolica. Otroka namreč najbolj pritegne pozitivna naravnanost do knjig in branja odraslih. Otroka pa lahko dodatno motiviramo tudi tako, da mu uredimo bralni kotiček, ki je otroku dostopen, ter že malčka učimo rokovanja in ravnanja s knjigo - tako da mu z vzgledom pokažemo, da knjigo po uporabi pospravimo ter je ne pustimo ležati med ostalimi igračami ali na tleh. Otroka lahko motiviramo tudi z glasnim branjem, skupnim gledanjem knjig in obiskom knjižnice.

PREBERITE TUDI: Da bodo otroci radi brali

Na kak način je najbolje otroku brati knjige? Se je potrebno držati besedila ali si lahko starši tudi kaj izmislimo po svoje?

Mlajši kot je otrok, tem bolj je pomemben način branja/pripovedovanja (barva glasu, glasnost, tempo …) in govorica telesa. Pri majhnih otrocih zato ni potrebno, da se dosledno držimo napisanega. Branje nam namreč omogoča našo takojšno odzivnost na otrokove pobude in pripombe.

Otroka lahko na primer pritegne pikapolonica na ilustraciji, ker je tisti dan na igrišču opazil pikapolonico, pa sicer tista pikapolonica na sliki nima nobene povezave z zgodbo. V takšnem primeru se moramo seveda odzvati na otrokovo pobudo in mogoče skupaj zapojemo še pesmico o pikapolonici. Zelo pomembno je namreč, da se ob branju knjige vsi dobro počutimo in da iz branja ne naredimo napete obveznosti. Le takšno sproščeno branje bo tako otroka kot tudi starše najbolj pritegnilo, da bodo ponovno segli po knjigi. 

Kaj otroci pravzaprav pridobijo z branjem oziroma zakaj je tako zelo pomembno, da se starši temu posvetimo?

Skupno branje pomembno krepi odnose. Ko starši in otroci skupaj preživljajo svoj čas v vzdušju, ki ga pričara knjiga in zgodba v knjigi, je to doživetje lahko tudi odlična iztočnica za pogovor z otrokom. Otroci ob branju razvijajo osebnost, empatijo in spoznavajo različne vidike življenja. S poslušanjem pravljic in branjem knjig si prav tako širijo domišljijo in krepijo koncentracijo, ki je pri sodobnih otrocih zelo kratka. Knjige pa so tudi pomemben vir informacij.

Seveda ne smemo pozabiti, da se otroci z branjem seznanjajo s pisano besedo, skladenjskim bogastvom jezika ter si širijo besedišče. Če povem iz izkušenj: otrokom v osnovni šoli so na primer besede cedilo, barka in kalna voda večinoma neznane. Otrok v vsakdanjem življenju večinoma več nima osebne izkušnje, kaj je to cedilo. Čaj je namreč v čajnih vrečkah in ga ne precejamo več, zato je beseda cedilo zanj neznanka. Z branjem knjig, ki so polne otroku neznanih besed, si otrok tako širi besedni zaklad in spoznava besede, ki jih v vsakdanji komunikaciji ne uporabljamo več tako pogosto. 

Sedaj pa za starše pogosto zelo težko vprašanje: kakšne knjige izbirati in kaj brati otrokom?

Vsako leto izide ogromno knjig za otroke in mladino, pa vendar niso prav vse kakovostne. Pri izbiri si lahko pomagamo s seznami knjig, ki jih izdajajo izkušeni strokovnjaki (za bralno značko, knjižnični seznami priporočljive literature). Uveljavljen znak za kakovost otroških in mladinskih knjig je Zlata hruška.

Pri izboru knjig je dobro spomniti, da posežemo tudi po poljudnoznanstvenih knjigah in otroke učimo, da so knjige pomemben vir informacij. Beremo pa jim lahko tako rekoč vse – recepte, ko kuhamo in pečemo, reklamne napise na poti in v reklamnih letakih, naslove na kuverti. Vse to je branje, ki ga bodo morali tudi sami nekoč usvojiti.

Več o Zavodu IZRIIS najdete na tej povezavi.