|
/11
Rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA 2025 so razkrili nekaj, na kar strokovnjaki opozarjajo že nekaj časa: znanje slovenskih otrok pada.
In ne gre za majhen zdrs.
Slovenski 15-letniki so na vseh treh tradicionalno merjenih področjih – pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti – dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA.
V raziskavi je sodelovalo več kot 760.000 mladih iz 91 držav in gospodarstev. V Sloveniji je preizkus opravljalo 7.366 mladostnikov. PISA ne preverja zgolj tega, koliko podatkov si je učenec zapomnil, temveč predvsem, ali zna svoje znanje uporabiti, razumeti informacije, reševati probleme in kritično razmišljati.
Največ težav pri branju
Najbolj skrb vzbujajo podatki o bralni pismenosti.
Slovenski 15-letniki so dosegli povprečno 445 točk, medtem ko je povprečje držav OECD 461 točk. V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 24 točk, v primerjavi z letom 2018, ko je bilo branje nazadnje glavno področje raziskave, pa za kar 50 točk.
Še več pove drug podatek.
Vsaj temeljno raven bralne pismenosti dosega samo še 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov. To pomeni, da približno 36 odstotkov ne dosega niti temeljne ravni.
Na tej ravni naj bi mladostnik med drugim že znal prepoznati glavno idejo srednje dolgega besedila, poiskati informacije po določenih kriterijih ter razmišljati o namenu in obliki besedila.
Najvišji ravni bralne pismenosti dosega le tri odstotke slovenskih mladostnikov, medtem ko je povprečje OECD šest odstotkov.
Pri matematiki prvič pod povprečjem OECD
Nič kaj bolj spodbudni niso rezultati pri matematiki.
Slovenski mladostniki so dosegli 460 točk, povprečje OECD pa je 463 točk. Slovenija se je tako pri matematični pismenosti prvič uvrstila pod povprečje držav OECD.
V primerjavi z letom 2022 je rezultat padel za kar 25 točk.
Vsaj temeljno raven matematične pismenosti dosega 65 odstotkov slovenskih mladostnikov, kar je deset odstotnih točk manj kot leta 2022. Najvišji ravni dosega šest odstotkov mladih, povprečje OECD pa je osem odstotkov.
Tudi nekdaj močno naravoslovje izgublja prednost
Naravoslovje je bilo dolgo področje, na katerem so se slovenski učenci v mednarodnih primerjavah odrezali dobro.
Tokrat so dosegli 484 točk, kar je sicer blizu povprečja OECD, ki znaša 482 točk, vendar je slovenski rezultat za 16 točk slabši kot leta 2022 in za 29 točk slabši kot leta 2015.
Vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti dosega 76 odstotkov mladih.
Slovenija je bila tokrat vključena tudi v preverjanje računalniškega mišljenja pri reševanju problemov. Tudi tu rezultat ni posebej spodbuden: slovensko povprečje je bilo 486 točk, povprečje OECD pa 500.
Ne pada samo Slovenija, toda naš padec je izrazit
Pomembno je poudariti, da poslabšanje rezultatov ni zgolj slovenski pojav. OECD ugotavlja, da so povprečni rezultati pri branju in matematiki dosegli najnižje ravni v zgodovini raziskave.
Toda slovenski padec je na več področjih večji od povprečnega.
Med letoma 2022 in 2025 se je rezultat pri matematiki v OECD v povprečju zmanjšal za devet točk, v Sloveniji za 25. Pri branju je bil padec v Sloveniji 24 točk, v državah OECD pa približno 15. Pri naravoslovju je Slovenija izgubila 16 točk, OECD pa v povprečju tri.
OECD opozarja tudi na dolgoročni trend. V primerjavi z letom 2015 se je v Sloveniji delež učencev, ki ne dosegajo temeljne ravni, povečal za 19 odstotnih točk pri matematiki, za 21 odstotnih točk pri branju in za devet odstotnih točk pri naravoslovju.
Težave se pokažejo že veliko prej
Rezultati PISA niso prvi znak, da imamo težavo.
Na podobne težave opozarjajo tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja.
Pri NPZ 2026 so tretješolci pri slovenščini v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke. Po podatkih, ki jih je ob predstavitvi rezultatov navedel predsednik državne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc, približno tretjina tretješolcev ni dosegla standarda razumevanja prebranega besedila, le okoli petina ga je dosegla v celoti, preostali pa delno.
Več kot polovica tretješolcev ni znala napisati krajšega besedila, tri četrtine pa pri preverjanih nalogah niso ustrezno upoštevale pravil slovenskega knjižnega jezika.
Težave torej ne nastanejo šele pri 15 letih.
Manj vedoželjnosti in vztrajnosti
Raziskava PISA 2025 ne meri samo znanja. Učenci odgovarjajo tudi na vprašanja o svojem odnosu do šole in učenja.
Tudi tu slovenski podatki ponujajo nekaj razlogov za razmislek.
Le 51,8 odstotka slovenskih mladostnikov je odgovorilo, da se v šoli radi učijo novih stvari. Povprečje OECD je 68,8 odstotka.
Da dokončajo, kar začnejo, je odgovorilo 50,4 odstotka slovenskih mladostnikov, v OECD pa 61,2 odstotka. Da vložijo dodaten trud, ko delo postane zahtevno, je odgovorilo 51,4 odstotka slovenskih učencev, povprečje OECD pa je 59,5 odstotka.
Pedagoški inštitut ob rezultatih opozarja tudi na podpovprečne ravni vedoželjnosti in vztrajnosti pri učenju ter zaznane podpore učiteljev naravoslovja in družine.
Bralna pismenost ni samo stvar slovenščine
Prav bralna pismenost je pri tem ključna.
Otrok, ki ne razume daljšega navodila ali besedila in iz njega ne zna izluščiti bistvenih informacij, nima težav samo pri slovenščini.
Težje bo razumel besedilno matematično nalogo. Težje bo sledil navodilom pri naravoslovju. Težje bo presodil, kateri podatki so pomembni, povezoval informacije in samostojno reševal probleme.
Nacionalna koordinatorica raziskave PISA doc. dr. Klaudija Šterman Ivančič zato poudarja, da bi morali upad znanja na vseh treh področjih obravnavati kot eno ključnih razvojnih prioritet Slovenije, prednostno pa nasloviti prav bralno pismenost.
Kaj lahko naredimo starši?
Odgovornosti za takšne rezultate seveda ni mogoče preložiti samo na otroke, starše ali učitelje. Gre za vprašanje celotnega izobraževalnega sistema in tudi odnosa družbe do znanja.
Toda bralna pismenost se ne začne pri petnajstih letih.
Začne se veliko prej – s pogovorom, pripovedovanjem, skupnim branjem, poslušanjem zgodb, postavljanjem vprašanj in otrokovim poskusom, da nekaj razloži s svojimi besedami.
Tudi OECD pri svojih priporočilih poudarja pomen kakovostnega poučevanja, učiteljev, ki znajo učence vključiti in motivirati, ter premišljene uporabe novih tehnologij. Umetna inteligenca in druga digitalna orodja naj bi učencu pomagala pri učenju, ne pa opravila razmišljanja namesto njega.
Rezultati PISA 2025 so zdaj sprožili tudi politični odgovor.
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je po njihovi objavi napovedal celovito reformo slovenskega šolstva. Med najbolj odmevnimi napovedmi je odprava devetletne osnovne šole in priprava prehoda na sodobno osemletko.
Kaj naj bi to pomenilo za otroke in zakaj del šolske stroke opozarja, da samo sprememba števila let šolanja ne bo rešila težav, preberite >>TUKAJ<<.
36
7
7
6
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
