Ste že bili kdaj v Ribnici?

Ribnica je eden najstarejših slovenskih krajev in ima bogato zgodovino. Ime temu mestnemu naselju že odnekdaj potrjuje grb z ribo. Popotnika že od daleč pozdravita dva zvonika ribniške farne cerkve, ki sta zgrajena po načrtih Jožeta Plečnika.

Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo v Ribnici rojenih kar nekaj znanih Slovencev in sicer glasbenik Jakob Petelin Gallus, mecen slovenske inteligence Luka Knafelj, jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, Janez Evangelist Krek …

Prav posebno mesto predstavljata v Ribnici ribniško suhorobarstvo in lončarstvo, obrti, ki imata bogato, večstoletno tradicijo in sta nekakšen zaščitni znak za Ribniško dolino. Izkoriščanje raznovrstnega lesa in gline za izdelovanje praktičnih in okrasnih predmetov ter orodja se je ohranilo prav do današnjih dni.

Avtentično suho robo je možno kupiti v muzejski trgovini v Turistično informacijskem centru v Ribnici, ki leži na Škrabčevem trgu 23 (tel.+386 1 836 93 35, mobilni telefon: +386 51 415 429, e-mail: turizem.ribnica@siol.net). Odprt je vsak delovni dan od 09:00 do 19:00 ure, v soboto od 08:00 do 12:00 ure in nedeljo (samo v mesecu juliju in avgustu) od 10:00 do 14:00 ure.

Ribnica je znana tudi po številnih naravnih znamenitostih. Izlet, ki ga še posebej priporočajo domačini, je pohod do cerkvice sv. Ane (963 m), ki stoji na izpostavljenem in razglednem mestu blizu vršnega slemena Male gore. Ta gorski hrbet ločuje Ribniško dolino na jugu od Dobrepolja in Struške doline na severu. Razgled je odprt na južno stran proti Kočevski Veliki gori, Ribniški dolini in Snežniku v ozadju. Kot planinski cilj so zanimivejša višja vzpetina Stene svete Ane, četrt ure hoda oddaljene od cerkve. Na vzpetini je postavljena velika triangulacijska piramida, razgled pa zastira drevje. Plačilo za napor nas čaka nekaj metrov naprej na robu nizke stene na severnem pobočju. Tu se nam odpre pogled na enega najmanj znanih kotičkov Slovenije, Struško dolino in gozdove Kočevskega Roga. V jasnih dnevih pa vidimo do Kamniških Alp in Julijcev.