|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Svetovni dan mokrišč

Uredništvo Ringaraja.net, 1.2.2011
Varujte in spoštujte mokrišča. Pogovorite se z vašimi otroki zakaj so mokrišča pomembna in kaj lahko sami naredimo za njihovo ohranitev. Gozdovi so pljuča planeta, mokrišča pa so njegove ledvice.

image
/11



Letošnje leto je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto gozdov. Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč zato poudarjamo pomen gozda pri ohranjanju mokrišč in njihovih funkcij.

Mokrišča, ki so lahko tudi območja poplavnih gozdov, so med najbolj ogroženimi ekosisitemi in zato bomo opozorili na pomen Konvencije o varstvu mokrišč, ki je bila 2. februarja pred 40. leti podpisana v mestu Ramsar.

 

Projekt LIFE+ narava

Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN

 

 

Mokrišča so pomembni življenjski prostori in so nosilec številih »uslug«, ki jih opravljajo za naravo in človeka. Imajo pomembno vlogo v procesu kroženja vode v naravi in so naravni vodni zbiralniki, poleg tega opravljajo še druge pomembne funkcije, npr. napajanje vodonosnikov, rek in jezer, prečiščevanje vode (delujejo kot naravne čistilne naprave), obramba pred poplavami, zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varovanje pred erozijo in utrditev obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, so vir dobrin (rib lesa, kreme), vplivajo na okoliško mikroklimo (blažijo sušo in poleti hladijo okolico) in imajo estetsko funkcijo. Omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega pomena in imajo izobraževalno nalogo. Ob vsem tem pa zagotavljajo tudi živjenski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjajo visoko biotsko raznovrstnost.

 

 

V Sloveniji je po statističnih podatkih v obdobju med leti 1952 in 1990 izginilo 40 % mokrišč (Beltram & Vogrin, 2006). Tako je bilo v letih med 1973 in 1991 melioriranih (beri izsušenih) več kot 70.000 ha, kar pomeni skoraj 3,5 % slovenskega ozemlja (Nacionalno poročilo konvencije o biloški raznovrstnosti, 1997).

 

Ob zadnjem poročanju Slovenije po 17. členu Direktive o habitatih (za obdobje 2001-2006), kjer Slovenija poroča o ugodnem ohranitvenem stanju vrst in habitatnih tipov s seznama omenjene direktive, se je pokazalo še posebej neugodno/slabo stanje nekaterih vrst vezanih na mokrišča.


Slovenija se lahko dejavno vključuje v evropsko in globalno delovanje za ohranjanje mokrišč in njihovih številnih “uslug”, ki jih opravljajo za naravo in človeka. Za njihovo uspešno ohranjanje pa je ključno delovanje na ravni ministrstev in lokalnih skupnosti, v šolah in vsakdanjem življenju. Mokrišča bomo lahko dolgoročno ohranjali in uporabljali le, če bomo združili pri izvajanju vse ostale predpise, predvsem s področja urejanja voda, kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ter zanje celostno poskrbeli (Novi izzivi za ohranjanje mokrišč v 21. Stoletju, 2005 Gordana Beltram).

 

V Sloveniji deluje več sektorjev, ki z deli narave že upravljajo. Naša zamisel je bila vljučevanje tiste posebnosti delovanja v naravi, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev Nature 2000, v obstoječa sektorska delovanja, saj se to kaže kot najbolj učinkovit in najcenejši način za zagotavljanje zahtev EU s področja varstva narave. Glavni sektorji, ki že dolgoletno delujejo v prostoru slovenske narave, ter imajo (nekateri bolj, drugi manj) ustaljen in zakonsko podkrepljen način delovanja – sektorsko načrtovanje – so: gozdarstvo in lovstvo (Zavod za gozdove Slovenije), vodarstvo (Inštitut za vode RS), ribištvo (Zavod za ribištvo Repubike Slovenije), kmetijstvo (Kmetijsko gozdarska zbornica). Strokovne inštitucije teh sektorjev smo povabili k partnerstvu pri projektu.

 

Program LIFE – Narava predstavlja najpomembnejši finančni mehanizem EU za področje ohranjanja narave in države članice lahko iz tega sklada črpajo izključno za področje ohranjanja narave na območjih Nature 2000.

 

 

 Cilj projekta Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN je obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč, ki so opredeljena tudi kot območja Natura 2000. To so Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal. Območja predstavljajo različne tipe mokrišč (visoka in nizka barja, mrvice, kale, mokrotne in poplavne travniki), ki v preteklosti niso bila neustrezno vzdrževana.


 

 

Mokrišča so eden najbolj ogroženih habitatov tudi v Sloveniji, ter hkrati nosilci ekosistemskih, kulturnih, turističnih in estetskih »uslug«, tako za naravo kot človeka. Projekti cilji so zato usmerjeni k izboljšanju oz. vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjanosti desetih evropsko ogroženih vrst ter šestih mokriščnih habitatnih tipov, ki se pojavljajo na teh območjih.

 

Skozi projekt bomo

- izboljšali hidrološke razmere na Pohorskih barjih, Zelencih, Vrheh in Muri – Petišovcih,

- odstranili zarasti na vseh pilotnih območjih

- izlovili invazivne vrst rib na Gornjem kalu in Mura – Petišovcih,

- preprečevali uničevanje ogroženih habitatov ter vznemirjanje ogroženih vrst z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti na Zelenci in Pohorska barja

- priprava smernic za upravljanje pilotnih območij in vključitev le teh v sektorske načrte in s tem zagotovitev trajnostnega ohranjanja pilotnih območij.

 

Akcije na terenu bodo podprte s komunikacijskimi akcijami na nacionalni in lokalni ravni.

 

Projekt bo trajal od 1. 2. 2011 - 1. 2. 2015. Vrednost projekta je 2.144.376 € in je 50% sofinanciran s strani EU (1.072.188 €) mehanizma LIFE+ narava. Zavod RS za varstvo narave je kot prijavitelj projekta k sodelovanju povabil partnerje: Inštitut za vode Republike Slovenije (IZVRS), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Občina Ruše, Občina Kranjska Gora, Radio in televizija Slovenije (RTV).

 

Projekt bo zagotovil šest novih delovnih mest in vložil približno 700.000 € v izvedbo konkretnih akcij na posameznih pilotnih območjih. Z izvedbo le-teh in vzpostavitvijo trajnostnega upravljanja pilotnih območij bomo pomembno prispevali k ohranjanju mokrišč v Sloveniji. Projektne aktivnosti pa bodo zagotovo pripomogle tudi izboljšanju turistične infrastrukture kot tudi lokalnemu gospodarstvu.

 

Life + pomaga ohranjati Slovenska mokrišča.

 

 

 

Dodatne informacije.

Vodja projekta:

dr. Nika Debeljak Šabec

Zavod RS za varstvo narave

1000 Ljubljana

+386 1 230 95 42

nika.debeljak@zrsvn.si

 

 

Razlike med ekološko in konvencionalno zel...
Osnovna in najbolj opazna razlika je v prepovedi uporabe kemično sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin, hormonskih ...
4
Ilovica za udobno, zdravo in trajnostno bi...
Ilovico so uporabljali so jo že naši predniki in še danes jo uporablja velik del narodov sveta. Toda eden najstarejših n...
4
Kako svetijo kresničke
Nekateri jim šaljivo pravijo "komarji z lučko". V poletni noči pogosto razsvetljujejo travnike in pričarajo naravn...
3
Evropski teden mobilnosti 2012
V Sloveniji ima vsak drugi prebivalec osebni avto oz. vsako gospodinjstvo 1,3 avta. Večino prevoza zato opravimo z osebn...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


10 najbolj ogroženih živali na svetu
photo
London - WWF (World Wide Fund) je pripravil seznam desetih najbolj ogroženih živali na svetu. Na vrh seznama se je uvrst...
Vsa bio semena niso enako bio
Že več kot 70% zelenjave, pridelane konvencionalno, torej z umetnimi gnojili in ob uporabi strupov, je iz hibridnih seme...




Sprememba vremena
Jaka RR

Kako vam je všeč sprememba vremena?

Končno malo hladnejše vreme. (24%)

Vrnite mi sonce! (76%)


Število vseh glasov: 221

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!