|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Tašča in tast: dobrodošla pomoč ali nadloga?

Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psih., spec. ZDT, Inštitut Krog, 20.4.2016
S poroko, sploh pa z rojstvom otroka, nastane nova družina in starši postanejo stari starši oz. tast in tašča. Odnos s starimi starši je pomemben v življenju mlade družine in življenju otrok (vnukov), katerega meje pa je vseeno treba določiti. Kako?

image
Starši in stari starši se moramo učiti se drug od drugega
/11


Nastajanje nove družine

S poroko, sploh pa z rojstvom otroka, nastane nova družina. Ta družina si ustvarja svoje vzdušje, svoje vzorce obnašanja, svoje vrednote itn. iz vzorcev, ki jih vsak od parterjev prinese v novo skupnost. To ni le pravica družine, je njena dolžnost, saj le z ustvarjanjem lastne družinske identitete da otrokom dovolj korenin, da jih pripravi na odgovorno in samostojno življenje. Ko ustvarjata lastno družinsko identiteto starša pokažeta, kaj pomeni samostojno odločati se, stati za svojimi odločitvami, verjeti vanje in vase, v partnerja ter nositi odgovornost za posledice svojih odločitev in – preživeti. Kaj niso ravno to vrednote, ki jih večina nas staršev želi za svoje otroke: samozavest, odgovornost in samostojnost? Verjetno ne želimo, da otroci živijo z občutkom, da se oče (mama) nikoli ni zmogel postaviti zase in zanje? Da se dejansko nikoli ni (z)mogel odločiti za lastno družino?

 

Vloga starih staršev

Stari starši so eni izmed pomembnejših oseb in odnosov v življenju mlade družine in življenju otrok (vnukov). Kdo je babica, dedek? Nekdo, ki ti ne teži, ki te razume, te pocrklja, ima zate čas, je potrpežljiv, preveč strog, ki pusti in zaupa tvoji mami/očetu, da dobro opravlja svojo vzgojno vlogo. Stari starši se lahko ob vnukih sprostijo tako, kot se pri svojih otrocih niso mogli, saj so zanje odgovorni starši vnukov.

Hkrati pa imajo stari starši ob rojstvu vnukov veliko vzgojnih izkušenj, spoznanj, morda tudi obžalovanj, saj so sami že šli skozi proces vzgoje lastnih otrok. Spoznati pa morajo, da vnukom niso starši, ampak stari starši in da ti sladki otroci starše že imajo. Sicer so neizkušeni in drugačni, a za te otroke najboljši, saj so njihovi.

 

Vzajemnost učenja, podpore in življenjskih izkušenj

Če si starši in stari starši pustimo učiti se drug od drugega, nam to daje možnost rasti in bolj polnega življenja. Mladi se tako lahko učimo na izkušnjah starejših, starejši pa od mladih dobijo svež, nov pogled na stare stvari in naredijo korak naprej. Šele takrat lahko stari starši uživajo ob mladih, njihovi energiji, drugačnih navadah, odločitvah in tudi napakah, so ovrednoteni kot svetovalci in dopuščajo mladim njihov svet. Mladi pa se ob starejših obogatijo za kakšno izkušnjo, ki je ne upoštevajo nujno in nimajo slabe vesti, ko naredijo napako kljub temu, da »so mi povedali«.

 

Nasvet ali zahteva (kontola)?

Kot mama (oče), ki je vzgojila svoje otroke, je v svojem življenju tašča (mama in oče, tast) dobila ogromno izkušenj, veliko znanja, informacij, ki so za mlado mamico in očka lahko zelo koristne, sprejemljive in celo zaželene. Mlada družina je lahko teh nasvetov zelo vesela, če jih lahko doživlja kot podporo, torej če ji je prepuščena odločitev, ali bo nasvet sprejela in ga uporabila, ali pa se bo v skladu z lastnim čutenjem odločila drugače. To pa tašča oz. mama (ali tudi oče, tast) v skladu s svojo zrelostjo lahko sprejme kot osebno zavrnitev njenega lastnega materinstva (očetovstva).

 

Dovoljenje lastnim otrokom, da so starši

Ali stari starši zmorejo dovoliti svojim otrokom, da vzgajajo in delajo svoje napake, oni pa so jim le v pomoč? Veliko jih tega ne zmore, zato se v vzgojo vmešavajo in s tem jemljejo kompetenco staršem.

Takim babicam in dedkom je potrebno povedati (in upati, da bodo slišali), da jim ni več potrebno skrbeti, da bodo skrbeli starši. Oni pa naj si dovolijo biti stari starši in se sprostijo in uživajo ob vnukih. Vedeti morajo, da odločajo starši teh vnukov, starši pa naj starim staršem dajo »dovoljenje«, da svoje vnuke od časa do časa »pocrkljajo«.

Kjer »normalnega«, zdravega odnosa ni možno vzpostaviti, stiki postanejo bolj breme kot veselje. Tudi pomoč, ki jo kljub nesoglasjem mladi (in stari) dobijo, ne odtehta bremena: »Lažje je, če vse narediva sama, kot da prenašava očitke in krive poglede …«

 

Hrepenenje po podpori, razumevanju, spoštovanju je mnogokrat neslišano 

Starša, še posebej snaha, bi dala vse za mamin (taščin) stavek: "Vem, verjamem, da je težko in sta včasih izgubljena. To je povsem normalno, tudi jaz sem to doživljala, a verjemita, zmogla bosta in vse bo v redu. Vem, verjamem, da sta dobra starša in da sta vidva tista, ki zmoreta najbolje poskrbeti za svoje otroke. Jaz pa sem tukaj, če bi se želela pogovoriti ali če potrebujeta pomoč."

S pritiski, da mora mlada družina vzgajati otroke na "pravi" način, mladima staršema sporoča: "Nič ne vesta o življenju, ne o vzgoji otrok, kako se vama bo razvajanje maščevalo, bosta že videla, ko bo otrok zbolel, ker ga puščata brez kapice, otrok ne bo rasel, če mu ne bosta dajala vitaminov itd." S tem se tudi v mlada starša ali naseli ali pa okrepi dvom in strah. Lahko se zgodi, da otrok zares dobi vnetje ušes in mlada starša se počutita kriva, ker nista pridno ubogala. Pika na i pa je še tako pogosto slišani stavek: "Saj sem vama rekla, pa jaz in moji nasveti niso vredni... Zdaj pa imata!"


Če mama oz. tašča (tudi oče oz. tast) v mlado družino dvomi, ne dovoli, da se uči iz lastnih napak, imata mlada starša stalno občutek, da morata zagovarjati in se boriti za svoje odločitve, da ne smeta delati napak in se morata stalno dokazovati, da sta dobra starša in da so njune odločitve pravilne. Takrat se morata mlada starša odločiti, da se ne bosta branila, ampak vztrajala pri tem, kar čutita, da je za njuno družino najbolje.

 

Najpomembnejše za življenje s taščo (mamo, tastom, očetom …): zdrave meje

Najtežje v odnosu mlade družine do staršev je postaviti zdrave meje, še posebej, če živijo skupaj. Pomembno je, da ima mladi par zasebnost in svojo intimo (prostorsko, časovno, čustveno itn.), v katero imajo drugi vstop le z njunim dovoljenjem.

Še bolj kot fizične meje so pomembne psihološke razmejitve: dovoljenje staršev, da otroka odrasteta v odrasli osebi in ustvarita družino, ki bo imela svojo družinsko kulturo, morda drugačno od tistih, v katerih sta odraščala. To od staršev zahteva zrelost, užaljenost je znak, da starši otroka še niso »spustili«, mlada pa tvegata konflikt, ko poskušata zaživeti po svoje.

 

Če pa meja ni …

Če so stari starši dovolj zreli, da lahko sprejmejo mlado družino, četudi je drugačna, kakor bi si želeli, so dane naravne razmejitve med generacijami in ni razloga za konflikt. Če pa teh razmejitev ni, jih mora družina postaviti sama. Razmejitve s starimi starši pa lahko zdravo postavi le tisti od mladega para, ki je njihov otrok. Če so to njegovi starši, njegova mama in oče, se za to, da ga starši končno (čustveno) spustijo od doma, bori on (partner ga pri tem podpira) in v ogenj ne pošilja partnerja, da opravlja delo, ki ga zaradi različnih razlogov ni zmogel sam.

 

Konflikti med mlado družino in starši

Samo izogibanje konfliktom nikoli ni rešitev. Potreben je pogovor, pa čeprav se to sliši popolnoma klišejsko. Prvo pravilo je slišati drugega in vedeti, zakaj čuti, kar čuti, in misli, kar misli. Drugo pravilo je povedati in biti slišan. Rešitev pa je iskanje najboljše rešitve in ne le vztrajanje na svojem. Problem navadno predstavlja užaljenost oz. nepripravljenost na pogovor s katerekoli strani. Takrat je potrebno kljub oviram ravnati, kot presodimo, da je najbolje.


 www.zdi-krog.si


Kaj najbolj škodi otrokovemu imunskemu sis...
Preverite, kateri so največji sovražniki otrokovega močnega imunskega sistema in s tem njegovega zdravja.
11
Moj otrok ni bolan. Je samo drugačen.
Kako se počuti starš, ki ima posebnega otroka, drugačnega od drugih, ker je na vozičku, ima avtizem ali Downov sindrom? ...
8
Šolske domače naloge - 5 zlatih pravil
Tako kot odrasli imajo tudi otroci kdaj "slab dan", ko jim je vse odveč in se nikakor ne morejo spraviti k domači nalo...
6
Moj otrok ima Downov sindrom
Diagnoza: Downov sindrom. Bil je neverjeten šok, popolnoma nepričakovana novica in takoj milijon vprašanj. Zakaj prav na...
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Odnos mama-hči
Odnos mama-hči je zame zelo pomemben tudi zato, ker v materini družini tistega pravega odnosa med mamo (mojo babico) in ...
Otrokove pravice
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da mora vsaka država otroke ščititi ter mora v prvi vrsti upoštevati njihove kor...




Zajtrk
Michonne RR

Ali vaši otroci zajtrkujejo pred odhodom v vrtec/šolo?