Nova ureditev širi krog družin, ki se lahko štejejo za enostarševske, in jim omogoča višji otroški dodatek. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za nekatere družine se s prvim junijem obetajo pomembne spremembe. Začela se je uporabljati novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki na novo določa, kdo se šteje za enostarševsko družino. Sprememba bo nekaterim staršem prinesla tudi višji otroški dodatek.

Najpomembnejša novost je, da status enostarševske družine po novem ne bo več vezan le na formalne okoliščine, temveč tudi na dejansko finančno podporo otroku.

Kdo je po novem enostarševska družina?

Do zdaj je bilo pridobivanje statusa enostarševske družine v nekaterih primerih precej omejeno, čeprav je otrok dejansko odraščal z enim staršem in brez ustrezne finančne podpore drugega.

Po novi ureditvi se za enostarševsko družino šteje skupnost enega od staršev z enim ali več otroki tudi v primerih, ko drugi starš k otrokovemu preživljanju ne prispeva nič ali pa prispeva manj, kot znašajo osnovne potrebe otroka.

Med enostarševske družine tako sodijo tudi primeri, ko:

- je drugi starš umrl in otrok ne prejema ustreznih prejemkov za preživljanje,

- je drugi starš neznan,

- otrok prejema nadomestilo preživnine,

- je določena preživnina zelo nizka,

- drugi starš preživnine dejansko ne plačuje.

Namen spremembe je, da se pri ugotavljanju položaja družine bolj upošteva dejansko življenje otrok in ne zgolj formalni podatki.

Otroški dodatek bo višji za 30 odstotkov

Status enostarševske družine prinaša tudi pomembno finančno ugodnost.

Otroški dodatek se namreč za enostarševske družine poveča za 30 odstotkov.

To pomeni, da bodo nekatere družine po novi ureditvi prejemale občutno višji znesek otroškega dodatka kot doslej.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo, da otrok, za katerega drugi starš dejansko ne prispeva dovolj sredstev za preživljanje, v resnici živi v podobnem položaju kot otrok v klasični enostarševski družini. Zato je po njihovem mnenju prav, da so tudi te družine deležne dodatne podpore.

Bo treba oddati novo vlogo?

Ne. Staršem zaradi sprememb ni treba takoj vlagati novih vlog.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da se bodo postopki, ki so se začeli pred 1. junijem 2026, zaključili po dosedanjih pravilih.

Nova definicija enostarševske družine se bo upoštevala ob naslednji vlogi za uveljavljanje pravic oziroma ob novem informativnem izračunu.

To pomeni, da se spremembe ne bodo samodejno odražale med veljavnostjo že izdane odločbe.

Kaj pa primeri izjemne socialne stiske?

Novela predvideva tudi možnost, da center za socialno delo v posameznih primerih ugotovi obstoj izjemne socialne situacije.

To velja predvsem za družine, kjer je sicer določena preživnina višja od nadomestila preživnine, vendar posebne materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno poslabšujejo položaj otroka.

V takih primerih bo moral starš predložiti ustrezna dokazila, center za socialno delo pa bo izvedel poseben postopek in presodil vsak primer posebej.

Ukinja se dodatek za neobiskovanje vrtca

Poleg sprememb pri enostarševskih družinah novela prinaša še eno pomembno novost.

Ukinja se dosedanje 20-odstotno povečanje otroškega dodatka za otroke, mlajše od štirih let, ki niso vključeni v vrtec.

Ta ukrep je bil uveden pred leti v času pomanjkanja prostih mest v vrtcih. Po oceni pripravljavcev novele pa danes ne dosega več svojega prvotnega namena.

Opozarjajo, da so se nekatere družine zaradi dodatka odločale, da otrok ne vključijo v vrtec, čeprav bi to zanje sicer bilo koristno.

Več pravic tudi za rejnike

Novela izboljšuje tudi položaj rejniških družin.

Rejniki otrok, starih med osem in petnajst let, bodo po novem upravičeni do 15 koledarskih dni starševskega dopusta.

Poleg tega bodo do dodatka za veliko družino poleg staršev upravičene tudi nekatere druge osebe, med njimi rejniki.

Spremembe so namenjene temu, da se pri družinskih prejemkih bolj upoštevajo dejanske življenjske okoliščine otrok in družin ter da pomoč prejmejo tisti, ki jo najbolj potrebujejo.