Freepik.com

/11 /11

Povišana telesna temperatura - vročina je običajno le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma. Kdaj (in kako) jo zbijati in kdaj pustiti, da opravi svojo nalogo?

Kakšen je namen vročine?

Vročina ni le eden od bolezenskih znakov, ampak je je naravni odziv telesa na patogene povzročitelje bolezni. Njen namen je zaviranje razmnoževanja bakterij in virusov in posledično pomemben obrambni odziv organizma za boj s povzročitelji bolezni. Ugotovljeno je namreč, da povišana telesna temperatura močno zavre razmnoževanje ter škodljive vplive bolezenskih klic. Hkrati s povišanjem telesne temperature se okrepi obrambni imunski sistem, kar je še posebej pomembno pri virusnih okužbah. 

Prav zato je nesmiselno zbijati vročino za vsako ceno.  Pri zbijanju vročine se ravnamo po počutju otroka, ne po gibanju številk. Zbijanje vročine lahko posledično pomeni kasnejše prepoznavanje vzroka bolezni, v nekaterih primerih tudi podaljšanje časa zdravljenja.

Vročina sama po sebi ni nevarna, razen v redkih primerih in kadar ob vročini napačno ukrepamo. 

Kako ukrepati ob povišani telesni temperaturi pri otroku?

Najprej se odločimo za splošne ukrepe:

• Otroku ponudimo več tekočine, pri čemer upoštevamo njegovo lastno izbiro.
  Če je otrok dojen, je materino mleko najboljši vir tekočine.

• Otrok naj ima na sebi lahka oblačila iz naravnih materialov (bombaž, lan …).

• Temperatura prostora naj bo od 20 do 22°C, prostor večkrat dnevno prezračimo.

• Otroka pokrijmo le z lahko bombažno ali laneno odejo ali rjuho, da lažje oddaja odvečno toploto v okolico.

• Otroka hladimo z mlačno vodo:

  • v kopeli, kjer vodo počasi ohlajamo od 36-37°C do 30-33°C.

  • z mlačno vodo prepojeno in ožeto rjuho, v katero zavijemo otroka, čez pa ovijemo še suho rjuho za približno 5 minut (ponovimo 2-3 krat).

  • z namočeno krpo, s katero otroka postopno prebrišemo po vsem telesu.

  • z mlačnimi obkladki, ki jih položimo na čelo, pod pazduhi in na dimlje; ne pa na roki in nogi.

Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok prizadet, potem te ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil.

Kdaj zbijamo otroku vročino?

Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati in ublažiti neugodje ter preprečiti vročinske krče pri na temperaturno občutljivih otrocih.

Dojenček, sicer zdrav, mlajši od 3 mesecev: pri 38,5 °C, pri vročini 38-38,5°C pa če je otrok ob tem neješč, jokav in nerazpoložen.

Dojenček, sicer zdrav, starejši od treh mesecev, sicer zdrav, pri 39,0 °C (merjeno pod pazduho), če je ob tem dobro razpoložen, živahen, dobro pije, dovolj lula ali pri 38,5°C, če je otrok ob tem prizadet.

Pri otrocih, ki so v preteklosti že imeli vročinske krče, vročino (vse do dopolnjenega 6. leta, dokler obstaja možnost za ponovitev krčev) vedno zbijamo pri 38°C. 

Na kaj moramo biti pozorni kadar ima otrok vročino?

Otroka opazujemo, tudi v spanju. Kakšen je njegov ritem dihanja, ali diha normalno ali se pojavljajo znaki dihalne stiske? Pri otroku, ki ima vročino, je normalno, da je frekvenca dihanja povečana.

Pri dojenčku bodite pozorni, da so plenice mokre na najmanj 6- 8h. Glavni opozorilni znak pa je suha plenica. Če otrok ne lula, je lahko dehidriran. Bodite pozorni, da otrok dovolj pije (doji) in da zaužije dovolj tople hrane in hrane, bogate z elektroliti.

Starejši otrok bo kakšen dan vročine, driske ali bruhanja prenesel brez težav. Novorojenček, še posebej če ni dojen, pa je lahko zaradi driske dehidriran že prej kot v dvanajstih urah. 

Vedite, da bo vročina vedno višja po dojenju in po jokanju. Zato otroku nikoli ne merimo vročine takoj po dojenju ali ob joku. Če ne gre drugače, mu jo izmerite v spanju.

Simona Korenčan, dr. med., SkrbenStars.si