|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Razvoj govora delimo na predgovorno in govorno obdobje. Predgovorno obdobje se začne 10 tednov pred rojstvom in se zaključi do drugega leta starosti. Govorno obdobje pa se nadaljuje od drugega leta otrokove starosti naprej.

image
/11


Govor je gibanje, značilno le za človeka. Je način s katerim izražamo svoje želje, občutke, svoje misli, … . Je višja možganska funkcija, ki jo pridobimo tekom razvoja in se razvija daljše obdobje človekovega življenja. Za pravilen razvoj govora je potrebnih veliko dejavnikov. V prvi vrsti je potreben zdrav živčni sistem, ustrezno razvite psihične komponente (mišljenje, spomin, pozornost, zaznavanje …). Ključen dejavnik so tudi pravilno razvita čutila (sluh, vid, tip, okus, vonj) in zdrava ter pravilno razvita govorila. Vsekakor pa ne sme manjkati dobre vzpodbude iz otrokove okolice.

Razvoj govora delimo na predgovorno in govorno obdobje. Predgovorno obdobje se začne 10 tednov pred rojstvom in se zaključi do drugega leta starosti. Govorno obdobje pa se nadaljuje od drugega leta otrokove starosti naprej.


1. mesec

Jok je zelo monoton, če mu kaj ni všeč to izrazi z jamranjem. Začenja se zmanjševanje sesalno-požiralnega refleksa. Začenja z glasovi A in E, G, H.


2. mesec

Jok je že malce bolj raznolik (lakota, zaspanost, nelagodje, …). Začnejo se pojavljati grlni glasovi. Opazimo lahko tudi že nasmešek, če otrok posluša. V drugem mesecu se pojavi tudi okus. Dihanje se poglablja .


3. mesec

Pojavi se gruljenje in bebljanje (gaga, gege, baba, …). Smeji se že z glasom, vendar nima še usklajenega glasu in dihanja. Sesalno-požiralni refleks pa nadomesti zavestno, hoteno in nadzorovano sesanje in požiranje.


4. mesec

Izboljša se kontrola ust ter usklajevanje glasu in dihanja. Spremeni se oblika jezika. Otrok začenja s tvorbo glasov P, B, M, G, K in vokalov.


5. mesec

Jok je različne kvalitete in ritma, spreminja višino glasu. Glasno se smeji, še vedno beblja, izgovarja vse samoglasnike. Občuti usta, saj nosi roke in druge predmete v usta.


6. mesec

Začenja s hranjenjem po žlički (lahko tudi že prej), pripravlja se na žvečenje, odgrizne košček in ga vali po ustih. Vzpostavljati začne kontrolo sline. Z obrazom se odzove na glas in zunanje dražljaje. Začne s tvorbo glasov T in D. pokaže tudi če mu kaj ni všeč (negativni glasovi).


7. mesec

Je različno hrano. Izboljša se kontrola telesa in ust. Še vedno beblja, veže glasove v verigo in jih ritmično ponavlja (ba ba ba, ma ma ma, ga ga ga …). Začenja se pogovarjati z igračami in začenja s posnemanjem, to pa je za učenje govora in oblikovanje jezika zelo pomembno.


8. mesec

Pojavi se dialog med mamo in otrokom. Začenja razumevati, še posebej če besede podpremo z gestami (pa pa). Joka le takrat, kadar se ne počuti dobro ali kadar mu kaj ni všeč. Lomi verige glasov (ba-ba, ba).


9. mesec

Zapomni si obraze, razlikuje obraze domačih. V tem obdobju se začenja bati tujih, neznanih ljudi. Posnema glasove, ton, višino, glasnost. Glasovi postanejo čistejši.


10. mesec

Odzove se na svoje ime. Želi sam jesti in sam piti iz kozarčka.


12. mesec

Je na nogah, samostojno hodi (ne vsi). Uporablja dve besedi.


13. mesec

Govor je nerazumljiv, uporablja 3-4 enozložne besede, posnema govor odraslih. Zapomni si imen stvari, ki jih pogosto vidi.


15. mesec

Za izražanje svojih potreb uporablja besede, na punčki že zna pokazati dele telesa in že začenja z domišljijskimi (posnemovalnimi) igrami (hrani dojenčka, kuha, …). Izpolnjuje dvojna navodila (daj avto na tla).


18. – 21. mesec

Besede povezuje v dvobesedne stavke. Govor razume in izpolni navodila, si zapomni. Sebe kliče z imenom, zanimajo ga knjige, kaže s prstom imenovane predmete in slike. Pogovarja se z igračami. Ima že veliko zob.


21. – 24. mesec

Uporablja približno 20 – 50 besed. Že tvori stavke iz treh besed. Razume že pogovore o ljudeh in stvareh, ki niso prisotni (mami bo prišla domov). Začenja razumevati predloge (v, na, zgoraj, spodaj), uporablja zaimek TI in uporablja že prihodnji čas.


2,5 let

Razume kaj pomeni velik, majhen. Postavlja vprašanja kaj, kje. Rad posluša enostavne pravljice in že pove kratko izštevanko.


3 leta

Uporablja različne besedne vrste, začenja tudi z uporabo zaimkov. Pozna imena za barve, števila. Imenuje dejanja na sliki, postavlja vprašanja. Pripoveduje o sebi in predvidenih dejavnostih, že izraža svoje misli in čustva.


4 5 let

Lahko se pojavi zatikanje (jecljanje) pri govoru. Ima že razumljiv govor, težave pa se lahko pojavijo pri izgovorjavi daljših besed, glasov (sičniki, šumniki, L, R). uporablja vprašalnici kdaj, zakaj. Uporablja pretekli in prihodnji čas. Tvori sestavljene povedi. Uživa v poslušanju šal, ugank in pravljic.


5 6 let

Vse glasove izgovarja pravilno, tudi stavki so slovnično pravilni (uporablja vprašalnice, nikalnice). V govoru uporablja pravilne časovne odnose in tudi glas dobro oblikuje. Širi besedni zaklad in se pripravlja na branje in pisanje.


Seveda je potrebno upoštevati, da se razvoj govora od otroka do otroka razlikuje in da ne napredujejo vsi enako hitro. Odstopanja od zgoraj opisanega so še vedno lahko čisto normalna, pozorni pa moramo biti na kakšna res velika odstopanja od drugih vrstnikov ali kakšne neobičajne težave, da lahko pravočasno ukrepamo.



Špela Gorenc Jazbec je diplomirana fizioterapevtka razvojno-nevrološke obravnave in avtorica priročnika o Pravilnem ravnanju z dojenčkom ter spletne strani

 www.baby-handling.com.

 


 

 

Preberi še:

Govorni razvoj

Pretirano zaviranje ali spodbujanje razvoja otroka

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Hoja z držanjem za roko ni priporočljiva!
Vaš otrok še ne hodi, ima pa veliko željo, da bi ga držali za roko in bi z vašo pomočjo hodil. Fizioterapevtka, Špela Go...
11
Več kot boste dojenčka objemali, pametnejš...
Če sodite med starše, ki neprestano objemajo, ljubkujejo in crkljajo svojega otroka, boste nad rezultati najnovejše razi...
7
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
7
Dojenje: Rastline, ki spodbujajo tvorjenje...
Travnik je lekarna na prostem, kjer lahko najdete celo rastline, ki pomagajo pri dojenju. Številne zdravilne rastline na...
6



Metode uspavanja, ki škodijo otrokovemu ra...
Namesto, da bi poslušali sebe in otroka, se preveč pogosto zanašamo na mnenje strokovnjakov, sorodnikov in znancev. Le r...
Hoja z držanjem za roko ni priporočljiva!
Vaš otrok še ne hodi, ima pa veliko željo, da bi ga držali za roko in bi z vašo pomočjo hodil. Fizioterapevtka, Špela Go...




NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?